STA novice / Varuh dosegel spremembo prakse pri omejitvi dedovanja oseb, ki prejemajo nadomestilo za invalidnost

Kot izhaja iz sporočila za javnost in povzetka primera na spletni strani Varuha, se je pobudnica na Varuha obrnila po tistem, ko je Republika Slovenija kot udeleženka v zapuščinski zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti prijavila terjatev iz naslova izplačane denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skupnem znesku 14.960,30 evra ter predlagala omejitev dedovanja. Čeprav je pobudnica že od leta 1985 prejemnica nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki predstavlja njen edini vir preživljanja, je ministrstvo za delo njeno zaprosilo za odpoved pravici do omejitve dedovanja sprva zavrnilo, z obrazložitvijo, da ne prejema socialnovarstvenih transferjev, ki bi izkazovali potrebo po pomoči države.

Takšno stališče je v nasprotju z namenom zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in ustaljeno sodno prakso, je opozoril Varuh. "Nadomestilo za invalidnost je socialni transfer, namenjen zagotavljanju minimalne socialne varnosti oseb, ki zaradi invalidnosti niso zmožne same zagotavljati sredstev za preživljanje. Zato ga je treba pri odločanju o odpovedi pravici do omejitve dedovanja obravnavati enako kot druge socialne prejemke, ki izkazujejo socialno ogroženost," so navedli v sporočilu.

Kot so izpostavili, so po Varuhovem posredovanju na ministrstvu za delo primer ponovno proučili in spremenili svoje stališče. "Ugotovili so, da nadomestilo za invalidnost pomeni socialni transfer, ki dokazuje potrebo po pomoči države, zato se je RS v konkretnem primeru odpovedala pravici do omejitve dedovanja," so navedli v sporočilu.

Varuh, ki pobudo ocenjuje kot utemeljeno, je ob tem opozoril, da bi lahko prenagljena ugotovitev dejanskega stanja in napačna uporaba materialnega prava vodili v poseg v več ustavno in mednarodnopravno varovanih človekovih pravic. Med njimi so pravica do enakega varstva pravic, pravica do socialne varnosti, pravica do posebnega varstva invalidov, pravica do zasebne lastnine in dedovanja, prepoved diskriminacije ter pravica do neodvisnega življenja, socialne zaščite in ustreznega življenjskega standarda, kot ju zagotavlja Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov.

Varuh pričakuje, da bo nova razlaga prispevala k enotni in zakoniti praksi tudi v drugih postopkih, v katerih se odloča o odpovedi pravici do omejitve dedovanja. "To bo okrepilo pravno varnost in zagotovilo enakopravnejšo obravnavo oseb z oviranostmi, ki prejemajo nadomestilo za invalidnost kot obliko socialne varnosti," so navedli.

Poudaril je še, da morajo državni organi pri odločanju dosledno upoštevati namen socialnih pravic in sodno prakso ter posebno varstvo, ki ga osebam z oviranostmi zagotavljajo ustava in mednarodne konvencije.