STA novice / Cigler Kralj pozval k poenostavitvi umeščanja kmetijskih objektov v prostor

"Če želimo povečati domačo pridelavo hrane in izboljšati pogoje za razvoj kmetij, moramo kmetom omogočiti tudi učinkovitejše investicije. Predolgi in prezapleteni postopki pogosto predstavljajo oviro pri razvoju kmetijskih gospodarstev," je ob tem dejal Cigler Kralj, so danes sporočili z ministrstva za kmetijstvo.

Na ministrstvu ocenjujejo, da bi bilo mogoče pomemben napredek doseči z več zakonodajnimi prilagoditvami. Med bistvenimi predlogi je širitev možnosti za pripravo kmetijskih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Med drugim bi razširili nabor objektov, ki jih je mogoče umeščati s tem instrumentom, kot na primer objekte za potrebe dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, in odpravili nekatere omejitve, ki danes otežujejo razvoj kmetijskih gospodarstev.

Dodatno ministrstvo predlaga razširitev instituta lokacijske preveritve, ki bi omogočila lažje umeščanje večjih kmetijskih objektov, tudi do površine 5000 kvadratnih metrov.

Ministrstvo predlaga tudi ureditev področja komunalnega prispevka za kmetijske objekte, saj, kot pravijo, sedanja ureditev povzroča velike razlike med občinami, kar postavlja kmetijska gospodarstva v neenak položaj. V ta namen predlagajo možnost opustitve odmere komunalnega prispevka za kmetijske objekte oziroma vsaj njegovo poenotenje na državni ravni.

Ministrstvo predlaga tudi prilagoditev postopkov presoje vplivov na okolje pri kmetijskih investicijah, zlasti pri objektih za rejo živali. Pri tem zagovarja prevetritev in posodobitev vstopnih meril za presojo vplivov na okolje ter predhodne postopke, pri čemer bi se ohranili visoki okoljski standardi, hkrati pa zmanjšale administrativne ovire za razvojne naložbe.

Predlagajo pa tudi zvišanje dopustnih površin rastlinjakov, ki bi jih bilo mogoče graditi kot enostavne oziroma nezahtevne objekte. Predlog predvideva povečanje največje dovoljene površine enostavnih rastlinjakov s 50 na 150 kvadratnih metrov, nezahtevnih objektov pa s 150 na 500 kvadratnih metrov. S tem bi po oceni kmetijskega ministrstva omogočili širjenje zavarovanih površin za pridelavo hrane in večjo odpornost kmetijske proizvodnje na vremenske vplive.

Cilj ministrstva je oblikovati rešitve, ki bodo hkrati podpirale razvoj slovenskega kmetijstva, varovale prostor in okolje ter prispevale k dolgoročni prehranski varnosti države. "Kmetijstvo potrebuje predvidljivo in razvojno naravnano zakonodajno okolje. Le tako bomo lahko zagotovili nove naložbe, večjo samooskrbo ter boljše pogoje za delo in življenje na podeželju," je prepričan Cigler Kralj.