STA novice / V GZS ob odločitvi ustavnih sodnikov izpostavljajo negotovost glede ukrepov za gospodarstvo in ljudi (dopolnjeno)

"Nadaljevanje referendumskih postopkov pomeni odlog začetka izvajanja posameznih ukrepov, ki bi lahko razbremenili ljudi in podjetja," so v odzivu poudarili v GZS.

Po njihovih navedbah je odločitev ustavnega sodišča in referendum kot najvišjo obliko demokratičnega odločanja državljanov treba spoštovati. "Na GZS pa izražamo zaskrbljenost zaradi nadaljnjega podaljševanja obdobja pravne in časovne negotovosti glede uveljavitve ukrepov, pomembnih za poslovno okolje in razvoj slovenskega gospodarstva in države ter blagostanje ljudi," so dodali.

Ob tem so vnovič izrazili podporo uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga razumejo "kot prvi korak k bolj predvidljivemu, konkurenčnemu in razvojno naravnanemu poslovnemu okolju".

"Prinaša namreč ukrepe, ki v določenih delih izboljšujejo konkurenčnost podjetij in hkrati pomagajo ljudem pri blažitvi življenjskih stroškov. Zato je pomembno, da ga bomo na referendumu podprli. Za dolgoročni razvoj in večjo mednarodno konkurenčnost Slovenije pa bo nujna nadaljnja sistematična in načrtovana priprava ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja na različnih področjih, od davčne razbremenitve in zmanjšanja administrativnih bremen do hitrejšega zaposlovanja kadrov, nižjih stroškov energije ter spodbujanja raziskav, razvoja, digitalizacije in umetne inteligence," so ocenili.

Ob tem so dodali, da bi morala vlada skupaj z gospodarstvom pripraviti tudi že dolgo pričakovani nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035.

"GZS je zato vladi in posameznih ministrstvom že predlagala pripravo prioritetnih ukrepov, ki so jih začrtali gospodarstveniki in strokovnjaki v okviru gospodarskega programa Made in Slovenia 2035. Izboljšanje poslovnega okolja na vseh ključnih področjih je ključno, če želimo obrniti trend slovenskega gospodarstva navzgor," so še navedli v zbornici.

Odločitev ustavnih sodnikov bodo spoštovali tudi v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), hkrati pa opozarjajo na posledice neuveljavitve zakona. "Vsak dan, ko zakon še ni v veljavi, je za Slovenijo zamujen, saj vsebuje pomembne ukrepe, ki bodo pripomogli k večji konkurenčnosti in produktivnosti slovenskega gospodarstva," so ocenili.

Med ukrepi, ki bi po njihovem mnenju prispevali k razvoju države in "tistim, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo, dali dodatno motivacijo za gradnjo uspešnejše ter bolj razvojno usmerjene Slovenije", so še posebej izpostavili uvedbo razvojne kapice in razbremenitev samostojnih podjetnikov. "Slovenija bo uspešna samo, če bo imela uspešno gospodarstvo, tega pa bo imela le ob pogoju, da mu država ne bo postavljala ovir, ampak mu bo omogočila vlaganja, razvoj in visoko produktivnost," so sklenili.

V Ameriški gospodarski zbornici (Amcham) Slovenija pa so za STA izrazili prepričanje, da bodo državljani na referendumu, če bo do njega prišlo, "znali prepoznati razliko med ukrepi, ki prinašajo konkretne koristi ljudem in gospodarstvu, ter obljubami, ki jih je bilo v preteklosti veliko, medtem ko je bilo razvojnih rezultatov bistveno manj - tudi v obdobjih, ko so bile javnofinančne razmere za Slovenijo izjemno ugodne, pa je proračunski primanjkljaj vseeno nesorazmerno naraščal".

V gospodarstvu si jasnosti glede nadaljnjih korakih in časovnice referendumskega postopka želijo čim prej, so nadaljevali. Podjetja namreč za sprejemanje razvojnih, kadrovskih in investicijskih odločitev potrebujejo predvidljivo okolje in jasne informacije, so navedli. "Predvidljivost in stabilnost poslovnega okolja sta namreč ključni za dolgoročni razvoj slovenskega gospodarstva," so podčrtali.

Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep DZ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bi se moralo zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma nadaljevati naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Ker pa bi rok padel v počitniško obdobje med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi 35-dnevni rok, ki začne teči 1. septembra, je zapisalo ustavno sodišče.

Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ga bo moral DZ razpisati. Zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona.