STA novice / Varuhinja z muftijem Porićem o položaju Islamske skupnosti v Sloveniji (dopolnjeno)

Kot so sporočili iz Islamske skupnosti v Sloveniji, je mufti varuhinjo in njene sodelavce sprejel v svojem uradu v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana. Varuhinja si je ogledala prostore centra in notranjost džamije. Osrednji del obiska pa so namenili pogovoru o položaju Islamske skupnosti v Sloveniji, njenem pravnem in družbenem statusu, odnosu z državo ter nekaterih vprašanjih, ki neposredno zadevajo uresničevanje verske svobode in načela enakega obravnavanja.

Mufti je varuhinjo med drugim seznanil z vprašanjem zagotavljanja prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah za otroke, ki zaradi verskega prepričanja ne uživajo svinjine. Drenik Bavdek meni, da bi v Sloveniji lahko že po veljavni ureditvi šolsko prehrano organizirali tako, da bi vsak otrok kljub verski omejitvi dejansko sodeloval pri skupnem obroku. Pri tem bi se lahko po njenem mnenju zgledovali po Nemčiji, kjer osrednji strokovni standard za organizacijo šolske prehrane izrecno določa, da se pri načrtovanju prehrane poleg zdravstvenih upoštevajo tudi regionalni, kulturni in verski vidiki, so njene besede povzeli pri Varuhu.

"Vrtci ter osnovne in srednje šole so dolžni v največji možni meri upoštevati človekove pravice otrok in mladih, vključno s svobodo veroizpovedi, a glede na smernice in v praksi pri zagotavljanju posebne prehrane večinoma upoštevajo le zdravniška potrdila o nujnosti prilagojene prehrane, drugi vidiki so praviloma prezrti," je po njihovih navedbah še ugotavljala varuhinja.

Mufti je varuhinjo seznanil tudi z vprašanji verske oskrbe v zaporih, bolnišnicah in vojski. Govorili so tudi o potrebah verske oskrbe v domovih za ostarele ter o pokopališki dejavnosti, kjer se je položaj v zadnjih letih izboljšal, vendar med posameznimi okolji še vedno obstajajo razlike, so v islamski skupnosti zapisali v sporočilu.

Kot so navedli, so velik del pogovora namenili tudi odnosu med državo in verskimi skupnostmi. Porić je izrazil nezadovoljstvo in zaskrbljenost z odnosom resornega ministrstva do verskih skupnosti v preteklem obdobju. Ocenil je, da je bil dialog pogosto omejen na protokolarno raven, medtem ko je primanjkovalo vsebinskega in kontinuiranega sodelovanja pri vprašanjih, ki pomembno vplivajo na življenje vernikov in delovanje verskih skupnosti. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo nova vlada temu področju namenila več pozornosti ter vzpostavila odprt in vsebinski dialog z verskimi skupnostmi.

Prav tako je opozoril na ukinitev statusa verskim skupnostim kot splošno koristnih organizacij. Poudaril je, da verske skupnosti poleg svojega temeljnega verskega poslanstva opravljajo številne socialne, humanitarne, kulturne, izobraževalne in druge dejavnosti v korist širše družbe, zato je pomembno, da država njihovo družbeno vlogo ustrezno prepozna.

Varuhinja poudarja, da je v skladu z ustavo izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno. Dodaja, da mora naša država v skladu z zakonom o verski svobodi zagotavljati nemoteno uresničevanje verske svobode, ki je nedotakljiva v zasebnem in javnem življenju, so izpostavili pri Varuhu.

Ta je v zadnjih letih na področju svobode vesti in veroizpovedi sicer prejel samo nekaj pobud, vendar majhnega števila pobud po mnenju varuhinje ne smemo enačiti z odsotnostjo težav, saj prizadeti dogodkov morda ne prijavijo, so še pojasnili.

Dodali so, da se je Drenik Bavdek na srečanju z muftijem zavzela za spoštovanje svobode veroizpovedi v Sloveniji in za boljši dialog države z verskimi skupnostmi. "Prepričana sem, da bomo tako lažje razrešili najbolj pereče izzive, s katerimi se srečujejo v Sloveniji živeči muslimani - predvsem šolsko prehrano v skladu z versko opredelitvijo ter podporo države pri verski oskrbi muslimanov v zaprtih institucijah in socialno-varstvenih zavodih," je poudarila.

Po navedbah islamske skupnosti so se v pogovoru dotaknili tudi islamofobije. Sogovorniki so ugotovili, da v Sloveniji še vedno nimamo vzpostavljenega sistematičnega spremljanja pojavov islamofobije, zaradi česar je težko celovito oceniti njen obseg, pojavne oblike in spremembe skozi čas. Ob tem so govorili tudi o diskriminaciji in pomenu preventivnega delovanja, pri čemer je varuhinja predstavila načrtovano kampanjo institucije Varuha, namenjeno ozaveščanju o stereotipih in njihovih posledicah, so zapisali v sporočilu po srečanju.

Ob koncu obiska sta obe strani izrazili pripravljenost za nadaljnje sodelovanje. Sogovorniki so se strinjali, da je na nekaterih področjih smiselno okrepiti sodelovanje med institucijo Varuha in Islamsko skupnostjo. Varuhinja pa je ob tem izpostavila tudi možnost, da se posamezna sistemska vprašanja ustrezno naslovijo v okviru letnega poročila Varuha in priporočil pristojnim državnim organom, so še zapisali v islamski skupnosti.