STA novice / V torek začetek zbiranja podpisov za referendum o interventnem zakonu (ozadje)

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.

Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke.

Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj prinaša nižjo obdavčitev najemnin in začasno odstopa od predvidenega omejevanja kratkoročnega oddajanja.

"Zakon je potreben zaradi zaostrenega mednarodnega in poslovnega okolja. Gospodarska situacija se slabša, konkurenčnost Slovenije pa pada, zato politika ne sme stati ob strani, ampak mora hitro in odgovorno ukrepati. Gre za prvi korak k razbremenitvi dela in gospodarstva, da bodo podjetja ostala konkurenčna, ljudje pa motivirani za delo," je zakon zagovarjal eden od pobudnikov, predsednik Fokusa in državnega sveta Marko Lotrič.

Zakon so pričakovano podprle vse delodajalske organizacije. V ukrepih vidijo odgovoren prvi korak k razvojnemu preboju države. Predvidene rešitve so po njihovem prepričanju ključne za stabilno, predvidljivo, uravnoteženo in razvojno naravnano poslovno okolje v Sloveniji, zdravo, uspešno in razvojno naravnano gospodarstvo pa da je temelj za obstoj socialne države.

Pozdravljajo zlasti kapico na socialne prispevke, ki da jo pozna večina držav v EU, zaradi česar lahko bistveno lažje konkurirajo za kadre na najbolj zahtevnih delovnih mestih z največ dodane vrednosti, pa tudi druge razbremenitve.

Zakon pa bi, tako v delodajalskih združenjih, pozitivno vplival ne le na gospodarstvo, temveč na vse prebivalce Slovenije. V tej luči izpostavljajo možnost znižanja DDV na del energentov in nižji DDV za nekatera osnovna živila. Prepričani so, da podjetja razlik s tega naslova ne bi prelila v svoje zaslužke.

Prav tako so zakonu naklonjeni v zdravniških organizacijah, saj da je nujen za stabilnost zdravstvenega sistema in dostopnost zdravstvenih storitev. Pohvala sobodajalcev pa gre v prvi vrsti začasni zamrznitvi zakona o gostinstvu, s tem pa tudi omejitev oddajanja v turističnih krajih.

Sindikati so medtem zakon pričakali na okopih. Ne gre za zakon za razvoj, temveč za razkroj Slovenije, so prepričani. V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi terjale interventni zakon, z interventnimi zakoni pa se tudi ne izvaja trajnih sistemskih rešitev, opozarjajo. Predlagateljem tudi ne verjamejo, da bi zakon ustvaril "le" 571 milijonov evrov javnofinančnega izpada.

Posebej nasprotujejo kapici na socialne prispevke, postavljeni pri 7500 evrov bruto, s katero naj bi pridobili le najbolje plačani, in to na račun posega v načelo solidarnosti, kritični so tudi do predvidenega "prisilnega upokojevanja". S tem, ko se za nekatere ukinja obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, se namesto reševanja začetnih zagat tega sistema spodkopava njegove finančne temelje, pravijo.

Zakon jih je razočaral tudi zato, ker odpravlja "ločevanje javnega in zasebnega zdravstva", s tem, ko zmanjšuje odškodninske obveznosti delodajalcev, pa naj bi vpeljal tudi diskriminatorno obravnavo pri delu poškodovanih delavcev.

Sindikati nasprotujejo še spremembam na področju normirancev, saj da so zastavljene tako, da se povečuje tveganje za prilagajanje poslovanja in sivo ekonomijo, ter ukrepom s področja stanovanjske problematike, ki da bi prinesli nadaljnjo rast cen stanovanj in slabšanje njihove dostopnosti.

Zakon ob sindikatih in več nevladnih organizacijah ostro zavračajo tudi v opoziciji, do znižanja DDV na osnovna živila je bil kritičen celo finančni minister Andrej Šircelj, ki ne verjame, da bi to prineslo večjo pocenitev. Da ne gre za pravi ukrep, se strinja Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, kjer javnofinančni učinek zakona ocenjujejo na 900 milijonov evrov. Na obsežne javnofinančne posledice opozarjajo tudi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Sindikati so že sredi maja v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev.

DZ je nato konec maja sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. Glavni argument parlamentarne večine je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, ki jih interventni zakon ureja v pomembnem delu.

Sindikati, ki so menili, da je pri zakonu prišlo do zlorabe t. i. omnibus tehnike, ko se z enim zakonom posega v več zakonskih besedil, so se junija obrnili na ustavno sodišče.

To je v odločbi, objavljeni v začetku avgusta, sklep DZ o nedopustnosti referenduma razveljavilo. Presodilo je namreč, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu ustavne prepovedi referenduma.

Precedenčna odločitev sodišča je bila deležna veliko različnih ocen stroke. To je bila ena od dveh slabih možnosti, spremlja pa jo skrb za prihodnjo prakso sodišča, ko bo omnibus zakon nujen za hitro finančno ukrepanje države, meni nekdanja ustavna sodnica Dragica Wedam Lukić. Sama bi si bolj želela odločanja o zlorabi omnibus tehnike.

DZ je za začetek zbiranja overjenih podpisov določil 1. september. Za razpis referenduma jih morajo pobudniki v 35 dneh zbrati 40.000.