STA novice / Interventni zakon s posegi na vrsto področij razdelil slovensko javnost (seznam)

DZ je zakon sprejel 11. maja, a še ni v veljavi. Po več zapletih, tudi obravnavi na ustavnem sodišču, bodo sindikati v torek, 1. septembra, začeli zbirati podpise za referendum o tem aktu. STA objavlja seznam najbolj odmevnih ukrepov, ki jih prinaša.

DAVKI IN PRISPEVKI

Znižanje DDV

Zakon DDV na osnovna živila znižuje z 9,5 na pet odstotkov. Ukrep bi zajel pšenično belo moko, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni sir, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjavo, sončnično olje, beli sladkor in brezglutenska živila. Znižanje bi veljalo še za gnojila in semena.

Začasno, za devet mesecev, je predvidena še možnost znižanja DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. V tem primeru bi bil DDV namesto pri 22 pri 9,5 odstotka.

Kapica na socialne prispevke

Zakon prinaša omejitev najvišje osnove za plačilo socialnih prispevkov, in sicer za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7500 evrov bruto.

Prenovljena ureditev sistema t. i. normiranih podjetnikov

Uvaja se dvig meje za ohranitev statusa normiranega s. p., in sicer s 60.000 evrov na 150.000 evrov letnih prihodkov za polni s. p. in z 12.500 evrov na 70.000 evrov za popoldanski s. p.

Vzpostavlja se progresivno lestvico za upoštevanje normiranih odhodkov. Za polni s. p. se do 100.000 evrov letnih prihodkov normirani odhodki upoštevajo v višini 80 odstotkov prihodkov, do 120.000 evrov v višini 70 odstotkov in do 150.000 evrov v višini 40 odstotkov.

Za popoldanski s. p. bi bilo upoštevanje normiranih odhodkov ob letnih prihodkih do 50.000 evrov pri 80 odstotkih prihodkov, do 70.000 evrov pa pri 70 odstotkih.

Hkrati se obveznost, da je normiranec invalidsko in pokojninsko zavarovan za poln delovni čas vsaj devet mesecev, znižuje na pet mesecev. Predlagano je tudi črtanje prepovedi ponovnega vstopa v sistem normirancev.

Uvedba mikro s. p.

Zakon uvaja nižje prispevke za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače - do okoli 18.000 evrov prihodkov.

Osnova za plačilo prispevkov bi se zanje namesto 60 odstotkov povprečne plače določila v višini 45 odstotkov minimalne letne plače. Namesto okoli 650 evrov mesečnih prispevkov bi plačevali okoli 250 evrov.

POKOJNINSKI SISTEM

Ob izpolnitvi pogojev za upokojitev se uveljavlja avtomatično prekinitev pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa dopušča možnost skleniti novo pogodbo.

V primeru nadaljevanja delovne aktivnosti bi imeli upokojenci možnost prejemati polno pokojnino.

DOLGOTRAJNA OSKRBA

Osebam, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, to je popoldanskim s. p., izvajalcem dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sobodajalcem, ter upokojencem bi se ukinilo plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo.

ZDRAVSTVENI SISTEM

Interventni zakon odpravlja prepoved dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih.

Odpravlja tudi prepoved sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki; ponovno dovoli sklepanje pogodb z s. p.

Predvidena je še odprava omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.

DELAVSKE PRAVICE

Zakon rahlja odškodninsko obveznost delodajalcev v primeru poškodb ali poklicnih bolezni zaposlenih. Določa namreč, da bi njihova odškodninska odgovornost glede regresnih zahtevkov Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni veljala le v primeru, ko bi naklepno ali iz hude malomarnosti kršili predpise s področja varnosti in zdravja pri delu.

To pomeni, da jim ne bi bilo treba več plačati denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo na delu poškodovanim ali poklicno obolelim delavcem, denimo zaradi telesne bolečine, strahu, zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti.

Predlagatelji so v zakon zapisali še, da bi se delodajalcem povrnitev škode v primeru hude malomarnosti omejilo na dvajsetkratnik najnižje pokojninske osnove, v primeru namensko povzročene škode pa odgovornost delodajalca ne bi bila omejena.

STANOVANJSKA POLITIKA

Zakon znižuje dohodninsko obdavčitev od oddajanja premoženja v najem, in sicer stopnjo dohodnine znižuje s 25 na 15 odstotkov od dohodka od oddaje premoženja v najem.

Dohodninsko stopnjo pri oddaji stanovanja ali stanovanjske hiše davčnemu rezidentu do 30. leta starosti ali mladi družini v dolgoročni najem medtem določa pri petih odstotkih. Mlada družina mora sicer v tem primeru vzdrževati vsaj enega otroka do dopolnjenega 18. leta starosti in z njim tudi bivati, nujna sta tudi prijava stalnega bivališča in dejansko bivanje najemnikov v tej nepremičnini.

Poleg tega zakon nalaga začasno neuporabo zakona o gostinstvu. S tem bi se zamrznilo tudi omejitve oddajanja stanovanj v turističnih občinah na 60 dni.