STA novice / Za pravosodje po predlogu rebalansa skoraj milijon evrov več

Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so namenili 76,5 milijona evrov, kar je 3,7 milijona več v primerjavi s sprejetim proračunom. Kot je danes pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Barbara Levstik Šega, so na zvišanje vplivali predvsem višji stroški dela.

Zvišali so tudi sredstva za delovanje zavoda Študijski center za narodno spravo, kar je Levstik Šega pripisala dodatnim stroškom dela, pa tudi sredstva za najem nekaterih prostorov sodišč zaradi višjih najemnin na trgu.

Za več kot dva milijona evrov so znižali sredstva za urejanje in razvoj pravosodja. Za skoraj milijon evrov pa so znižali tudi sredstva za krepitev inovativnosti in podpori tehnološkim projektom.

Večina denarja, to je 108 milijonov evrov, je sicer po besedah Levstik Šega namenjena pokrivanju višjih izdatkov za plače, stroškov zaprtih in investicij za pravosodne organe ter zavode za prestajanje kazni zapora.

Med razpravo je več poslancev opozicije zanimalo, čemu znižujejo sredstva za razvoj. Državna sekretarka Levstik Šega je dejala, da so zaključili vseh 11 projektov digitalizacije pravosodja, pri postavki razvoja pa da je potrebna razčlenitev, kateri projekti so zaključeni, katere nadaljujejo in katere zamikajo.

Poslanka Levice Tina Brecelj je poudarila, da prostori več sodišč niso ustrezni, pri čemer je izpostavila sojenja v kazenskih zadevah. Zanimale so jo tudi finančne posledice specializiranega kazenskega sodišča, kot ga predvideva predlog zakona o Skoku. Levstik Šega je pritrdila, da imajo sodišča prostorsko stisko, da pa urejajo digitalizacijo sodišč.

Poslanec Svobode Dušan Stojanovič je ocenil, da je skoraj milijon evrov več za pravosodno ministrstvo pri skupno več kot milijardi večjem proračunu zelo malo. Izpostavil je, da znižujejo brezplačno pravno pomoč, ki "socialno šibkejšim omogoča dostop do socialnega varstva".

Poslanka SD Andreja Katič, sicer nekdanja pravosodna ministrica, pa je poudarila, da je področje pravosodja že desetletja finančno in kadrovsko zanemarjeno. Med drugim jo je zanimalo, kdaj načrtujejo selitev v zapor na Dobrunjah in do kdaj bodo odpravili napake. V. d. generalnega sekretarja na ministrstvu Andrej Koprivec je na odboru dejal, da bo selitev oktobra, napake pa da odpravljajo neprestano, predvidoma bodo s tem končali do konca meseca.

Med koalicijskimi poslanci se je oglasil Andrej Černigoj iz NSi, SLS in Fokus, ki meni, da je predlog rebalansa ustrezen. Izpostavil je, da so na področju pravosodja najpomembnejši ljudje, torej sodniki, tožilci, državni odvetniki in strokovni sodelavci, ki bodo s predlogom ustrezno plačani.

Nato se je oglasila poslanka Svobode Lena Grgurevič, ki je izpostavila, da bi za delo zaposlenih v pravosodju morali poskrbeti brez takšnih posegov v neodvisnost sodstva, kot jih predvideva predlog zakona o Skoku. Omenila je, da je za plačno reformo javnih uslužbencev poskrbela prejšnja vlada, ki ga je pustila "polne kašče" kljub krizam.

Grgurevič je sicer govorila tudi o drugih temah, med drugim o visokih cenah nafte in predvidenih odpuščanjih v javnem sektorju, zato ji je predsednik odbora iz SDS Andrej Poglajen izrekel opomin.