STA novice / Pred lokalnimi volitvami predlogi za omogočanje izvolitve ženskam

Drenik Bavdek je na današnji razpravi o uresničevanju pravice žensk do enakega sodelovanja pri političnem odločanju v organizaciji Ženskega lobija Slovenije in Varuha človekovih pravic kot ključno izpostavila vprašanje, kaj se zgodi na poti od politične participacije do dejanske politične moči. Opozorila je na kontrast v lokalni samoupravi med zelo visoko zastopanostjo žensk na strokovno-upravnih vodstvenih položajih in njihovo nizko zastopanostjo na neposredno izvršilnih političnih funkcijah. Podoben vzorec je po njenih ugotovitvah viden v gospodarstvu, kjer delež žensk pada, ko se približuje vrhu izvršilnega odločanja.

Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič se je medtem ustavil pri kvotah. Kvote same po sebi po njegovi oceni niso dovolj, če ne vplivajo tudi na dejanske možnosti za izvolitev. Kot je pozval, je treba več pozornosti nameniti položaju kandidatk na listah, izvoljivim mestom in predvsem volilnemu sistemu, pri katerem bi imeli volivke in volivci več neposrednega vpliva na to, kdo je izvoljen.

Analiza o zastopanosti žensk v lokalni politiki med letoma 2022 in 2026, nastala v okviru Ženskega lobija Slovenije, je razkrila sistemsko vrzel med številom kandidatk in njihovo izvolitvijo v organe lokalne samouprave. V lobiju so zato pripravili spremembe za izboljšanje te slike. Z njimi bi vsakemu od obeh spolov pripadla polovica mest na kandidatni listi, ne samo najmanj 40 odstotkov, kot velja zdaj, je dejala Liana Kalčina iz lobija.

Z namenom, da bi pariteto zaščitili pred negativnim vplivom preferenčnih glasov, predlagajo, da mandate avtomatično prejme natanko polovica najvišje uvrščenih kandidatk in polovica najvišje uvrščenih kandidatov z določene liste. Poleg tega predlagajo mehanizem zadržanega preferenčnega glasu, po katerem bi preferenčni glasovi premaknili kandidata naprej po lestvici le v primeru, ko bi dosegel izjemno visok zakonodajni prag, denimo več kot 20 odstotkov vseh glasov, ki jih je prejela lista. V nasprotnem primeru bi v celoti ohranili paritetni vrstni red, ki ga je politična stranka določila vnaprej.

Prav tako predlagajo, da delež kandidatk za županjo pri posamezni politični stranki na lokalni ravni ne sme biti nižji od 40 odstotkov vseh vloženih kandidatur. Glede podžupanskih mest pa bi v občinah, kjer je imenovanih več podžupanov, zahtevali obvezno zastopanost obeh spolov. Če ima občina le eno podžupansko mesto, medtem ko je na župansko mesto izvoljen moški, bi se morala na podžupansko mesto po predlogu lobija prednostno imenovati ženska.

Nadalje želijo, da stranke in smiselno tudi neodvisne liste v okviru svojih letnih poročil priložijo posebno prilogo s podatki o spolni strukturi kandidatov, deležih na izvoljivih mestih in natančnem znesku finančnih sredstev, ki so bila neposredno namenjena za podporo kampanj žensk. Uvedli pa bi tudi napreden spodbujevalni model javnega financiranja, kjer se dodelitev dodatnega dela finančnih sredstev iz proračunov lokalnih skupnosti neposredno veže na izpolnjevanje merljivih in javno preverljivih standardov za doseganje enakopravnosti in enakih možnosti spolov.

Lobi je predloge oblikoval glede na rezultate omenjene analize, ki so pokazali, da je v mandatu od leta 2022 do 2026 delež žensk najvišji na imenovanih strokovno-upravnih položajih. Med vsemi direktoricami in direktorji občinskih uprav je žensk namreč 68,8 odstotka, med vsemi kandidatkami in kandidati za župansko mesto pa je bilo na župansko mesto izvoljenih le 13,68 odstotka žensk.