STA novice / Opozicija za sklic nujne seje odbora zaradi napovedane šolske reforme (dopolnjeno)

Vodja poslanske skupine Levica Asta Vrečko je v izjavi za medije dejala, da jih je napovedana šolska reforma ministra za izobraževanje Boruta Rončevića "na nek način kar prestrašila" in da "napovedati nekaj tako resnega, kar se igra z življenji naših najmlajših, mladine in tudi s prihodnostjo Slovenije tako vehementno po objavi rezultatov bralne pismenosti, ne pritiče ne ministru, ne funkciji, ne resnosti situacije".

Opozorila je, da naj bi se devetletko nadomestilo z osemletko praktično čez noč, kljub temu da se je uvajala dolgo, za spremembo pa so stali strokovnjaki. Vprašala se je, ali bodo čez dve ali tri leta prešli na sedemletno oziroma šestletno izobraževanje, če ne bo boljših rezultatov? Poudarila je, da obstajajo mehanizmi, kako bralno pismenost popraviti, med drugim je treba začeti pri bralni pismenosti odraslih, v šolskih knjižnicah in pri promoviranju znanja in branja.

Opozorila je še na napovedi vlade o zmanjševanju zaposlenih v javni upravi, preveč naj bi bilo tudi učiteljev, in napovedi ministra o ideološki nevtralizaciji šolstva ter večjega financiranja zasebnega šolstva. "Vse to vodi v oslabitev javnega šolstva in položaja učitelja, zato da bi se zagnalo tiho in počasno privatizacijo slovenskega šolstva," meni Vrečko.

Na nujni seji odbora bodo zato zahtevali odgovore, analize in vključitev deležnikov v kakršnokoli razpravo, ki naj bi vodila do reforme šolstva.

Tudi poslanec Svobode in nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj meni, da napovedi ministra Rončevića pomenijo razgradnjo šolskega sistema in ne skrbi za učence, starše in učitelje. "Njegove izjave in izhodišča kažejo na nov način vodenje šolske politike, kjer gre za podrejanje šolskega sistema enemu centru moči, to je politiki," je opozoril. Na to po njegovih besedah kažejo izhodišča o združevanju javnih zavodov, ki vsebinsko nimajo nič skupnega, in reorganizacije svetov šol, rešitev za izboljšanje kakovosti pa ni.

"Ne razumem, ali minister noče pogledati dokumentov, ki jih ima, ali jih pa noče razumeti," je povedal Logaj. Nacionalni program vzgoje in izobraževanja do leta 2033 je namreč pripravljalo več kot 100 strokovnjakov in vsebuje približno 300 ukrepov. Dodal je, da Rončevićeve izjave kažejo na izključevanje strokovne javnosti, diskreditacijo posameznih strokovnjakov, znanstvenih dognanj in strokovnih analiz.

Namestnik vodje poslanske skupine SD Luka Goršek je dejal, da bodo na nujni seji odbora zahtevali tudi odgovore, kdo je ministru svetoval tako nestrokovno potezo. V SD po njegovih besedah obžalujejo, da bodo žrtve ministrovih potez ravno najmlajši, opozoril je tudi na odsotnost posvetovanja s stroko. "Če bi minister želel karkoli resno prispevati k nečemu dobremu, bi naslovil pomanjkanje kadra v šolstvu, tudi recimo zvišanje plač našim pedagogom," je še dodal Goršek.

V zahtevi za sklic nujne seje med drugim zahtevajo, da vlada pokaže analize, na katerih temelji ukinitev devetletke, in izračun, koliko bo to stalo, da v strateški svet za reformo vključi sindikate, ravnatelje, stroko, predstavnike staršev in dijake, da vlada predloži veljavno oceno pomanjkanja učiteljev ter da javno predstavi predvidene kadrovske ukrepe na področju šolstva. Zahtevajo tudi, da nobena sprememba trajanja šole in pogojev za opravljanje učiteljskega poklica ne bo sprejeta brez soglasja stroke in DZ.

Rončević je sicer v ponedeljek v DZ odgovarjal na več poslanskih vprašanj glede šolstva. Na vprašanje poslanca Svobode Roberta Janeva o tem, na kateri strokovni analizi temelji njegova ugotovitev, da je prav devetletka eden od vzrokov za slabše rezultate raziskave PISA, ni odgovoril. Dejal pa je, da devetletka ni dosegla bistvenih ciljev, zaradi katerih so jo uvedli.

Dodal je, da je pri presoji uspešnosti sistemske ureditve absolutno nepomembno, koliko časa in energije je bilo vanjo vloženo. "Jaz se ne bi hvalil s tem, da se je nek sistem pripravljal deset let, potem je pa naslednjih 20 let od sebe dajal čedalje slabše rezultate," je odgovoril Rončević.

Dodal je da je bil eden izmed ciljev kurikularne prenove iz leta 1995 tudi povečanje motivacije za izobraževanje ob nezmanjšani kakovosti. Podatki mednarodnih raziskav pa po njegovih besedah kažejo, da se je v obdobju uvajanja devetletke zmanjšal delež slovenskih učencev, ki imajo radi šolo, hkrati pa se je povečal delež učencev z odklonilnim odnosom do matematike in naravoslovnih predmetov. Po njegovem mnenju ti podatki dokazujejo, da devetletka ni uspešno nagovarjala teh težav.

Janev je povedal še, da napoved reforme razburja strokovno javnost, Rončević pa se s tem ni strinjal. "Moja napoved je razburila pedagoški establishment, šolniško elito, ki je vzpostavila in vzdrževala in poskušala neuspešno dograjevati devetletko," je dejal. Po njegovih besedah pa so bolj naklonjeni razmisleku o tej spremembi v svetu učiteljev in svetu staršev.