Portal TFL

STA novice / Po vladnem predlogu poklicna matura znova le iz štirih predmetov

četrtek, 22.10.2026

Ljubljana, 22. oktobra (STA) - Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o maturi, po kateri bi se poklicna matura znova lahko opravljala le iz štirih predmetov. Kandidati s poklicno maturo pa bi še naprej imeli možnost vpisa na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe z opravljenim posameznim predmetom splošne mature, kadar je ta določen kot vpisni pogoj.

Spremembe pri poklicni maturi so bile uzakonjene z novelo zakona o maturi, ki jo je DZ sprejel junija lani. Z njo je določil, da bo poklicno maturo mogoče opravljati tudi s petimi predmeti, pri čemer bodo trije splošnoizobraževalni na ravni splošne mature. Ta matura pa bo omogočila nadaljevanje izobraževanja na univerzitetnih in enovitih magistrskih programih. Spremembe bi se začele uveljavljati s šolskim letom 2030/31.

Aktualna vlada vrača prejšnjo ureditev. S ponovno uvedbo poklicne mature iz štirih predmetov se po njenih navedbah ohranja preizkušen model zaključevanja izobraževanja ter preprečujejo dodatne organizacijske, kadrovske in finančne obremenitve.

Prav tako predlagana ureditev zagotavlja učinkovito in gospodarno izvajanje mature ter preprečuje dodatne stroške, ki bi nastali z uvedbo poklicne mature iz petih predmetov. Obenem preprečuje dodatno obremenjevanje dijakov strokovnih programov, ki že opravljajo obsežne strokovne in praktične obveznosti, ter ohranja raznolikost izobraževalnih poti in avtonomijo srednješolskega prostora, so pojasnili v sporočilu po seji vlade.

Kot so še sporočili, je vlada tudi spremenila način poročanja o izvajanju razvoja digitalne in finančne pismenosti v osnovnih šolah, in sicer na način, da preneha veljati določilo vladnega sklepa iz decembra 2023, s katerim je bilo nekdanjemu ministrstvu za vzgojo in izobraževanje naloženo letno poročanje o izvajanju razvoja digitalne in finančne pismenosti v programih osnovne šole.

Od sprejetja sklepa se je področje digitalne in finančne pismenosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu razvijalo in se vključilo v različne vzgojno-izobraževalne programe, projekte in druge aktivnosti. Hkrati so se spremenili tudi normativni in vsebinski pogoji na področju osnovnošolskega izobraževanja. Posebno letno poročanje zato ni več ustrezen oziroma potreben način spremljanja izvajanja teh aktivnosti, so še zapisali.