STA novice / Uporaba zakona o jeziku gluhoslepih se odmika

Kot je ministrstvo zapisalo v predlogu zakona, se je v času priprav na začetek izvajanja zakona pokazalo, da je za zagotovitev njegovega celovitega in učinkovitega izvajanja "treba zagotoviti dodaten čas za vzpostavitev vseh potrebnih medsebojno povezanih izvedbenih, organizacijskih, kadrovskih, informacijskih in finančnih pogojev".

"Predlagana sprememba ne spreminja vsebine in obsega pravic, določenih z zakonom, temveč prestavlja začetek njihovega uveljavljanja z namenom zagotovitve pogojev, da se bodo te pravice lahko izvajale na učinkovit, enoten in predvidljiv način," so zatrdili.

V Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN in Združenju tolmačev gluhoslepim TAKTIL so v sporočilu za javnost pristojno ministrstvo in vlado pozvali, "naj spoštujeta samostojnost področja gluhoslepote, upoštevata že opravljeno strokovno delo in zagotovita pogoje, da se zakon o uporabi jezika gluhoslepih začne uporabljati 1. januarja 2027, brez enoletnega odloga".

"Od pristojnih pričakujemo, da upoštevajo opravljeno strokovno delo in preprečijo, da bi se posegalo v že doseženo raven priznanja jezika in pravic ljudi z gluhoslepoto," so navedli.

Ob tem so v sporočilu za javnost navedli tudi, da jih je prav v tem tednu, ki je teden gluhoslepote, ministrstvo pozvalo na nujni sestanek s predstavnikom Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in od njih zahteva da se zaključeni strokovni dokument za področje gluhoslepote, ki so ga eno leto pripravljali v delovni skupini Centra za poklicno izobraževanje, dodatno uskladi z zvezo gluhih in naglušnih, torej z drugo invalidsko organizacijo.

A gluhoslepota je samostojna invalidnost, jezik gluhoslepih pa samostojen jezik, izrecno priznan v ustavi in samostojnem zakonu, katerega pravice morajo zaživeti v praksi, so opozorili. "Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije nima strokovne podlage, da bi lahko posegala v področje gluhoslepote," so prepričani.

Tako ugotavljajo, da "namesto, da bi se približevali uresničenju pravic gluhoslepih, zdaj upravičeno menimo, da postaja področje gluhoslepote talec interesov druge organizacije".

Ministrstvo v predlogu zakona piše tudi, da bo dodatni čas omogočil tudi podrobnejšo predhodno oceno pričakovanega števila upravičencev, njihovih potreb po tolmačenju, predvidene porabe ur in s tem povezanih finančnih posledic. "Analiza bo v obdobju šestih mesecev pripravila strokovni pregled področja ter zagotovila strokovne podlage za oceno potreb oseb z gluhoslepoto, izvedljivosti posameznih zakonskih rešitev in pričakovanih učinkov njihovega izvajanja," so napisali.

Preverila bo tudi tudi izhodišča, na katerih temelji obseg pravice do tolmača po tem zakonu in izhodišča za obseg pravice po zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika, vključevala bo tudi mednarodno primerjavo. "Na podlagi ugotovitev bo mogoče pred začetkom uporabe zakona dodatno presoditi izvedljivost posameznih zakonskih rešitev," so zapisali.

Tudi pri tem v združenjih gluhoslepih in njihovih tolmačev izpostavljajo, da sam zakon opredeljuje ločeno področje od gluhote, kjer se uporablja znakovni jezik. Pa tudi, da je "primerjava področja gluhoslepote v Sloveniji z drugimi državami nedopustna, saj smo na omenjenem področju med vodilnimi državami v svetu".