STA novice / Članice EU z rekordno majhnim zaostankom pri prenosu predpisov, Slovenija rahlo slabša od povprečja

Povprečni zaostanek pri prenosu teh direktiv, gre za delež direktiv o notranjem trgu, ki niso bile pravočasno prenesene v nacionalno zakonodajo, je bil tako novembra lani za 0,3 odstotne točke manjši kot maja lani.

Voditelji držav in vlad EU so si leta 2007 zastavili cilj, da bo zaostanek upadel na en odstotek. Ta cilj zdaj izpolnjuje 23 članic unije, kar je sedem več kot maja lani.

Če je bila Slovenija še sredi leta 2012 z 1,5-odstotnim zaostankom med 11 članicami, ki cilja niso dosegale, ga zdaj z 0,8-odstotnim zaostankom izpolnjuje, a je še vedno nekoliko slabša od povprečja. Cilja trenutno ne izpolnjujejo le Belgija (dva odstotka), Poljska (1,8 odstotka), Avstrija (1,3 odstotka) in Portugalska (1,1 odstotka).

Povprečni zaostanek pri prenosu v EU je že zelo blizu tudi 0,5-odstotnemu cilju, ki ga je Evropska komisija aprila 2011 predlagala v Aktu za enotni trg.

"Pozdravljam nov rekord držav članic in zadovoljen sem z njihovo dinamičnostjo in trdno zavezanostjo uspešnemu prenosu v praksi. Gre za najboljši rezultat doslej," je rezultate preglede notranjega trga komentiral evropski komisar za notranji trg Michel Barnier.

Najuspešnejše članice so sicer Irska, Malta, Estonija in Švedska, ki so v svoje nacionalne zakonodaje uspešno prenesle največ direktiv. Irska tako sploh nima nepravočasno prenesenih direktiv, pri ostalih treh pa je zaostanek 0,1 odstotka.

Države članice so po ugotovitvah Bruslja prav tako uspešno zmanjšale skupno število nepravilno prenesenih direktiv. Primanjkljaj skladnosti se je zmanjšal z 0,7 odstotka na 0,6 odstotka in se tako še bolj približal 0,5-odstotnemu cilju, ki ga je v Aktu za enotni trg lani predlagala Evropska komisija. Slovenija je po tem kriteriju uspešnejša od povprečja, primanjkljaj skladnosti pa je pri 0,4 odstotka.

Vendar pa sta se po drugi strani v EU povečala število direktiv, pri katerih prenos zamuja dve leti ali več (to je v povprečju pri 0,4) in pa povprečna zamuda pri prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo (z 9,1 na 9,6 meseca).

Slovenija je po zadnjem kriteriju slabša od povprečja, saj povprečna zamuda znaša 12,3 meseca. Večjo zamudo so zabeležili le na Poljskem (16,6 meseca), v Belgiji (16,2 meseca), Veliki Britaniji (13,6 meseca) in v Luksemburgu (12,4 meseca). Irska, ki je najuspešnejša članica, zamud sploh nima.

Nadaljuje pa se trend upadanja števila kršitev, k čemur je po oceni Bruslja najverjetneje pripomogla uvedba mehanizmov za reševanje težav z neskladnostjo zakonodaje EU v zgodnejši fazi procesa.

V primerjavi z novembrom 2007 se je število odprtih postopkov zmanjšalo za 38 odstotkov in je v povprečju pri 31. Večina odprtih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih sproži Komisija, zadeva Italijo (67), sledita pa ji Španija (66) in Grčija (61). Večina zadev še vedno zadeva področji obdavčitve in okolja.

Slovenija ima le 16 odprtih postopkov, tako kot Danska in Malta. Manj jih imajo le Litva, Latvija in Estonija.

Ob upoštevanju vseh kazalnikov izvrševanja dosegajo v celoti najboljše rezultate Romunija, Estonija, Ciper, Češka in Litva.