STA novice / Na posvetu DS predlogi za izboljšanje nove socialne zakonodaje

Direktor direktorata za socialo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Davor Dominkuš je uvodoma predstavil razloge za sprejem socialne reforme, ki se je začela uporabljati v začetku lanskega leta. Na ministrstvu po njegovih besedah že pripravljajo spremembe zakonodaje. Med nujnimi posegi pa je omenil spremembo meja pri upoštevanju nekaterih vrst dohodkov in premoženja, spremembo dodatkov za enostarševske družine, spremembo prihodkov, ki vplivajo na spremembo veljavne odločbe, uskladitev z novo štipendijsko zakonodajo, ki je že v zakonodajnem postopku, spremembo zakonodaje na področju dedovanja in dodatno poenostavitev postopkov v zvezi z odločanjem v postopkih uveljavljanja socialnih pravic.

Polona Dremelj z Inštituta RS za socialno varstvo, ki je izdelal analizo učinkov socialnovarstvene zakonodaje, je predstavila oceno učinkov izvajanja socialne reforme in predstavila predloge za izboljšavo. Na inštitutu predlagajo izdelavo nove ocene minimalnih življenjskih stroškov in prilagoditev osnovnega zneska minimalnega dohodka novim izračunom, ali pa vsaj dvig tega zneska na višino izračunanih minimalnih življenjskih stroškov v letu 2009, ki so znašali 385 evrov. Po besedah Dremljeve bi bilo v tem trenutku pozitivno tudi, če bi se osnovni znesek minimalnega dohodka dvignil vsaj na 288 evrov.

Potreben bi bil ponoven razmislek o vrstnem redu uveljavljanja pravic in njihovem součinkovanju, predvsem umeščenostjo otroškega dodatka, plačila vrtca in državnih štipendij v enoten sistem. Pri odmeri otroškega dodatka naj ne bi upoštevali stanovanja, v katerem družina prebiva, ne glede na njegovo velikost, upoštevali pa bi se zneski obrokov stanovanjskega kredita pri izračunu dohodkov za upravičenost pri posameznih pravicah, je pojasnila Dremljeva.

V dogovoru z Dursom bi bilo treba poiskati ustrezno rešitev glede upoštevanja dohodninske odločbe za predpreteklo leto. Upoštevalo naj bi se le določen del priložnostnih dohodkov, npr. študentskega dela pri odmeri posamezne pravice. Predlagajo tudi vračilo pravice do državne štipendije mladoletnim dijakom ali pa povišanje otroškega dodatka na raven, ki bi dejansko predstavljala kompenzacijo za izgubljeno štipendijo. Predlagajo tudi zamik začetka veljavnosti zaznambe na nepremičnino za prejemnike varstvenega dodatka.

Zviša pa naj se tudi utež za določitev minimalnega dohodka za osebe po 50 letu starosti, ki so težko zaposljive, je navedla Dremljeva in med predlogi za izboljšavo omenila še uvedbo stimulacij za prejemnike denarne socialne pomoči, ki opravljajo tudi določene neformalne oblike dela.

S posvetom želi DS odpreti čim širšo strokovno razpravo o potrebnih in možnih spremembah nove socialne zakonodaje ter sooblikovati predloge za njene izboljšave.