STA novice / Vlada potrdila predlog novele zakona o prevzemih

Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je cilj predloga, ki ga vlada pošilja v DZ za obravnavo po skrajšanem postopku, sistemsko enakopravna obravnava vseh oseb po zakonu o prevzemih "pri oblikovanju učinkovitih nadzornih in postopkovnih mehanizmov za sankcioniranje kršiteljev".

Predlagane dopolnitve zakona po navedbah vlade ostajajo znotraj veljavne zasnove prevzemne zakonodaje in ne spreminjajo temeljnih načel prevzemne zakonodaje. Predlog zakona dopolnjuje splošno prevzemno ureditev, na podlagi katere si lahko nezakoniti prevzemnik med drugim povrne glasovalne pravice, če prevzemnega praga ali dodatnega prevzemnega praga ne presega več, pravi vlada.

Po veljavnem zakonu lahko prevzemnik, ki ni objavil prevzemne ponudbe, glasovalne pravice izvršuje, če objavi prevzemno ponudbo ali če zniža svoj delež pod prevzemni prag oz. dodatni prevzemni prag.

Gospodarsko ministrstvo ugotavlja, da takšna ureditev v neenakopravnem položaju pušča osebe, katerim po sprejemu novele leta 2006 ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, tudi če so presegale prevzemni prag, in je bil tako njihov delež zakonit. Obveznost dati prevzemno ponudbo ali znižati delež je nastopila ob prvi nameravani pridobitvi dodatnih vrednostnih papirjev, kršitev pa se je kaznovala z mirovanjem glasovalnih pravic.

Te osebe so po mnenju ministrstva v neenakopravnem položaju glede na ostale prevzemnike, saj morajo za ponovno pridobitev odtujiti "ne samo neznatno pridobljeno količino vrednostnih papirjev do zadnjega zakonitega stanja, ampak tudi razliko do prevzemnega praga".

Po predlogu bodo te osebe lahko znova pridobile glasovalne pravice, če bodo delež znižale na zadnji zakoniti delež (ne več pod prevzemni prag). Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bi nato morala izdati nove odločbe, na podlagi katerih bi te osebe znova dobile glasovalne pravice.

Med omenjenimi izjemami so bile nekatere družbe v večinski državni lasti, ki so imele deleže v različnih podjetjih. Ko so nekatere izmed teh družb povečale svoje deleže, so morale ali objaviti prevzemno ponudbo ali znižati delež pod prevzemni prag. Ker zahtev niso izpolnile, jim je ATVP zamrznila glasovalne pravice. Država in z njo povezana podjetja so tako glasovalne pravice izgubile med drugim v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije.