STA novice / Koalicija po ugotovljeni neustavnosti v pospešene spremembe volilne zakonodaje (zbirno)

Sveženj volilne zakonodaje, s katerim želijo omejiti kandidiranje za javne funkcije pravnomočno obsojenim, so predlagali poslanci SMC, DeSUS, SD in ZaAB. Javnih funkcij tako ne bi mogli opravljati pravnomočno obsojeni na nepogojno kazen zapora, daljšo od pol leta.

Vlada je na seji predloge novel zakonov o volitvah v državni zbor, o poslancih, o državnem svetu, o vladi in o volitvah predsednika republike načeloma podprla. Podala je sicer nekaj pripomb, kljub temu pa ocenila, da je predlagana omejitev pasivne volilne pravice primerno utemeljena. Omejitev bo namreč veljala le v primerih storilcev hujših kaznivih dejanj, kar je skladno z načelom sorazmernosti posegov v ustavno zagotovljene pravice.

Da predlog novele zakona o poslancih ustrezno ureja pravno varstvo zoper odločitev državnega zbora o prenehanju mandata, menijo tudi v vladni službi za zakonodajo.

Po sklepu kolegija predsednika DZ Milana Brgleza bo DZ omenjeni sveženj zakonodaje obravnaval že na seji prihodnji teden. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je sicer na seji predlagal umik te točke z dnevnega reda. Vsebina odločbe ustavnega sodišča namreč po njegovi oceni terja razmislek, kako urediti zakonodajo, da je ne bi bilo treba kmalu znova spreminjati. Njegov predlog so člani kolegija zavrnili.

Tanko je sicer v izjavi za medije v DZ sicer komentiral tudi odločbo ustavnih sodnikov, ki so predsedniku SDS Janezu Janši v četrtek tudi dokončno vrnili mandat. Med drugim je ocenil, da je politika, ko je izglasovala prenehanje Janševega mandata neustavno odločitev sodne veje oblasti v zadevi Patria nadgradila še s politično neustavno odločitvijo. Zavestno kršiti ustavo najbrž ni odlika za delo v parlamentarni demokraciji, je poudaril in odgovorne pozval k prevzemanju odgovornosti.

Kot je dejal Tanko, so zdaj na potezi tisti, ki so bili odgovorni za sprejem takšne odločitve - predsednik mandatno-volilne komisije (MVK) Mitja Horvat, člani komisije, ki so takšen postopek podprli, in tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki je ugotovitev MVK realiziral, je povedal Tanko.

Vendar pa odstopa predsednika DZ Milana Brgleza v SDS očitno ne bodo dočakali. Brglez je namreč na novinarski konferenci v zvezi s svojo odgovornostjo dejal, da je sam odgovoren volivcem in tisti večini poslancev, ki ga je izvolila za predsednika DZ. "Če se torej pojavi večina poslancev, ki me ne želi več za predsednika državnega zbora, normalno, da se bom najverjetneje prej umaknil, preden bodo takšno odločitev sprejeli," je pojasnil. Sam sicer te podpore, kot pravi, ne namerava preverjati.

Spoštovanje odločbe ustavnega sodišča je sicer za Brgleza samoumevno, se mu pa kljub temu odpirata dve vprašanji. Glede na to, da sodišče v odločbi narekuje, da mora biti vsak poseg v pasivno volilno pravico izrecno in nedvoumno zakonsko urejen, se po njegovih besedah "postavlja vprašanje, zakaj zakonodajalec v zadnjih dveh desetletjih tega ni uredil in zakaj eminentni pravni strokovnjaki - tudi nekdanji in sedanji ustavni sodniki - na tako usodno pravno praznino niso nikoli opozorili".

Po Brglezovih napovedih bodo k reševanju druge točke odločbe ustavnega sodišča, ki zakonodajalcu nalaga, naj neustavnost odpravi v letu dni, pristopili kar se da hitro. Predlog spremembe volilne zakonodaje, ki je že vložen v DZ, po Brglezovih besedah še ni usklajen z odločbo ustavnega sodišča v delu, kjer se zahteva določeno pravno varstvo za tovrstno odločanje.

Odločitev ustavnega sodišča, da odpravi sklep o prenehanju poslanskega mandata Janši, pa zaradi spremenjenih razmer in odločitve ustavnega sodišča v zadevi Patria ne spreminja aktualnega stanja v DZ, je dodal. Nad Janšo namreč ne visi več obsodba v zadevi Patria, saj jo je ustavno sodišče razveljavilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje.

Tudi vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je v izjavi za medije po jutranjem vrhu koalicije dejala, da bodo storili vse, da uredijo vse ugotovljene pomanjkljivosti. Zagotovila je, da bodo vse svoje napore vložili v to, da bodo ugotovljeno neustavnost odpravili že v tej parlamentarni obravnavi.

Po besedah vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše pa imajo vsi, ki so sprejeli odločitev glede Janševega mandata, tudi določeno odgovornost. Ob tem je spomnil, da so imeli v poslanski skupini DeSUS določene pomisleke v začetku obravnave primera in so želeli drugačne rešitve. "Spoštujemo odločitev ustavnega sodišča in bomo tako v prihodnosti tudi ravnali," je dejal.

Predsednik SD ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan pa je dejal, da odločbe ustavnega sodišča niso takšne narave, da bi se ljudje opredeljevali, ali se kdo strinja z njimi ali ne. "Pravna država je to, da se odločbe ustavnega sodišča spoštujejo," je dodal.