Navigacija
Portal TFL

STA novice / VZMD s predlogom zakona za poplačilo razlaščenih vlagateljev v banke (dopolnjeno)

sreda, 20.7.2016

Ljubljana, 20. julija (STA) - VZMD je pripravil predlog zakona, s katerim bi poplačali delničarje in imetnike podrejenih obveznic bank, ki so bili razlaščeni ob državnem reševanju bančnega sistema. Predvideva izdajo prednostnih delnic in obveznic DUTB, tako da bi se razlaščenci poplačevali iz dividend na delnice oz. glavnice in obresti na obveznice.

Zakon bi upošteval delničarje in imetnike podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke Vipa, Probanke in Factor banke ob razlastitvi decembra 2013 in Banke Celje ob razlastitvi decembra 2014, kaže predlog, ki so ga v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) predstavili danes na novinarski konferenci v Ljubljani.

Za delničarje je predvideno, da bi prejeli prednostne delnice, ki bi jih izdala DUTB. Iz teh delnic, ki bi bile nato uvrščene na borzo, bi prejemali dividende, pravico pa bi imeli imenovati tudi enega člana upravnega odbora DUTB. Polovico izdaje bi plačala Banka Slovenije, polovico pa banke (za delničarje Factor banke in Probanke, ki sta bili pripojeni DUTB, bi tudi drugo polovico plačala Banka Slovenije).

Število prednostnih delnic za posameznega upravičenca bi izračunali kot zmnožek števila delnic, ki jih je imel v lasti, in koeficienta za posamezno banko. Ta koeficient bi izračunali kot večkratnik kvocienta med kapitalom posamezne banke konec leta 2012 in vsoto kapitala vseh bank, ki so bile vključene v ukrepe. Kakšen bi bil večkratnik, bi določil poravnalni odbor, ustanovljen na podlagi zakona o gospodarskih družbah.

Prednostne delnice bi dale pravico do letnega donosa v višini do štiri odstotke pripadajočega zneska delnic v osnovnem kapitalu. Če bi DUTB z dividendami delila višji znesek, bi bili imetniki upravičeni tudi do sorazmernega dela tega dela dobička.

Za obvezničarje pa bi DUTB izdala obveznice v nominalnem znesku 10 evrov, ki bi bile obrestovane po obrestni meri, ki bi bila določena kot najnižja fiksna obrestna mera, po kateri se je za več kot pet let v obdobju od decembra 2013 do uveljavitve zakona zadolžila država. Eno tretjino potrebnih sredstev bi financirala Banka Slovenije, eno tretjino pa posamezna banka, katere podrejene obveznice je imel upravičenec v lasti (deleže Factor banke in Probanke bi tudi v tem primeru krila Banka Slovenije).

Glavnica obveznic bi dospevala v plačilo polletno po en evro. Prvi obrok bi zapadel v plačilo 18. decembra 2018, zadnji pa 18. decembra 2023. Tudi obresti obveznic bi v plačilo dospevale polletno.

Kot je povedal predsednik VZMD Kristjan Verbič, poplačevanje tako ne bi (neposredno) bremenilo državnega proračuna, ampak bi bili razlaščenci udeleženi pri poslovanju bank, ki poslujejo naprej, so dobro kapitalizirane in ustvarjajo dobiček, in DUTB, na katero je bilo iz bank preneseno določeno premoženje, ki "ni izginilo". Prispevek Banke Slovenije je utemeljil s tem, da je ta vseskozi nadzorovala delovanje bank in bi morala ukrepati mnogo prej.

"Natolcevanja, da bo to pomenilo vsaj 600 milijonov evrov dodatnega bremena za davkoplačevalce, ne držijo," je dejal Verbič in dodal, da so sredstva, potrebna za razrešitev tega vprašanja, namreč že na voljo v bankah, poleg tega so bile na DUTB prenesene terjatve.

"Zato ne vidimo nobenega problema, da ne bi participirali ti, ki so bili razlaščeni s tega naslova," je povedal Verbič. "Tisti, ki so bili razlaščeni in so pomembno prispevali k sanaciji bank, so upravičeni, da participirajo tudi pri rezultatih, ki jih iz tega naslova dosega DUTB," je prepričan.

Na vprašanje, v kolikšnem deležu bi bili po njihovi oceni poplačani razlaščenci, ni neposredno odgovoril. "Predlog predvideva konkretne izračune glede na različna stanja, različne datume, različne vrednostne papirje. Predvideva tudi institut poravnalnega odbora ... da ugotavlja ustrezna razmerja," je povedal in dodal, da je predlog lahko še predmet usklajevanj z odločevalci. "Ko govorimo o podrejenih obveznicah, je govora o 100 odstotkih," je povedal o pričakovanem poplačilu obvezničarjev.

Predvidevajo, da bi predlog zakona v DZ prišel prek vlade ali poslancev, lahko bi bil tudi del rešitve, ki jo bi predvidelo ustavno sodišče. Če nobena od teh možnosti ne bi bila uresničena, bi predlog v DZ poslali prek pobude državljanov.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window