Navigacija
Portal TFL

STA novice / Odbor za pravosodje za delno odprtost sej Sodnega sveta

sreda, 5.4.2017

Ljubljana, 05. aprila (STA) - Odbor DZ za pravosodje je podprl predlog zakona o Sodnem svetu. Predlog so poslanci popravili s številnimi dopolnili, med drugim so nekoliko omilili določbo, po kateri so seje Sodnega sveta zaprte za javnost. V skladu z danes sprejeto rešitvijo bodo seje zaprte le v v primerih odločanja o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika.

Državna sekretarka z ministrstva za pravosodje Tina Brecelj je zakon o Sodnem svetu označila kot zelo pomemben sistemski zakon, s katerim se veča samostojnost in krepi ugled sodstva. Kot cilje zakona je navedla varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, skrb za kakovost dela sodišč ter zagotavljanje javnega ugleda sodstva.

Sodni svet tako s predlogom dobiva nove pristojnosti. Med drugim bo podajal mnenje k organizacijski shemi sodišč ter predhodna mnenja v postopkih določitve števila sodniških mest. Imel bo tudi pristojnost za podajo mnenj k letnemu poročilu vrhovnega sodišča ter podajo zahteve za ustavno presojo. Pristojen bo tudi za izbiro kandidatov za sodnike, nadzor njihovega dela, odločanje o napredovanjih in disciplinskih kršitvah. Na sodni svet se namreč prenaša tudi pristojnost za vodenje disciplinskih postopkov.

V Sodnem svetu so po besedah njegovega predsednika Marka Novaka zadovoljni, da bodo končno dobili svoj zakon, s katerim se izboljšuje položaj sodstva. Želeli so sicer, da bi razvili drugačen model Sodnega sveta z več pristojnostmi, a so "v grobem" s predlogom zadovoljni. Predsednik Sodnega sveta si želi, da bo zakon "zdržal" vsaj nekaj let ter da bo prispeval k izboljšanju stanja sodstva in dvigovanju njegovega ugleda.

Predlog podpirajo tudi na vrhovnem sodišču. V celoti gledano je predlog sprejemljiv, je dejal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. V njem je sicer po njegovih besedah še nekaj odprtih vprašanj, ki jih bo treba v prihodnje urediti. Na področju disciplinskih postopkov Florjančiča denimo moti sklicevanje na zakon o kazenskem postopku.

Precej kritični pa so do nekaterih predlaganih rešitev v opozicijski SDS. Vinko Gorenak je denimo opozoril, da bo Sodni svet sestavljen politično. V SDS namreč nasprotujejo rešitvi, da mora predsednik republike predlagati več kandidatov za člane Sodnega sveta, kot je mest v svetu. Poleg tega bo predsednik vrhovnega sodišča ostal brez najpomembnejših funkcij vodenja, saj so mu s predlogom te funkcije vzeli, je opozoril Gorenak.

V SDS so zato predlagali nekaj dopolnil, s katerimi bi drugače uredili omenjena področja. Med drugim bi tudi določili, da morajo biti seje Sodnega sveta javne, Sodni svet pa bi moral javno objavljati seznam sodnikov, ki so pri opravljanju svoje funkcije kršili človekove pravice.

Razprava se je nato odprla o vprašanju javnosti sej Sodnega sveta. Za javnost sej se je zavzel tudi predsednik vrhovnega sodišča, medtem ko se predsednik Sodnega sveta s takšno rešitvijo ni strinjal zaradi številnih osebnih podatkov, ki jih obravnava Sodni svet.

"Osebno stališče ni osebni podatek," je dejala poslanka SDS Anja Bah Žibert. Tudi Bojan Dobovšek (NP) je ocenil, da morajo biti seje Sodnega sveta javne, saj mora javnost izvedeti, zakaj je bil nek kandidat boljši od ostalih. Na podlagi razprave so nato koalicijski poslanci v sodelovanju z vlado pripravili kompromisni predlog dopolnila glede javnosti sej.

Tako so določili, da so seje Sodnega sveta zaprte, kadar gre za odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika. Prvotni predlog je sicer določal, da so seje Sodnega sveta zaprte za javnost, lahko pa sodni svet odloči, da sta seja ali del seje odprta za javnost.

Poleg tega so člani odbora sprejeli številna dopolnila, ki so jih predvsem na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe pripravili v koalicijskih SMC, DeSUS in SD, zavrnili pa dopolnila SDS.

V koaliciji so sicer izrazili podporo zakonskemu predlogu. Po besedah poslanke SMC Ksenije Korenjak Kramar bo zakon prispeval k bolj kakovostnemu delu Sodnega sveta, saj prinaša jasno in jedrnato ureditev njegovega položaja in delovanja. Po besedah Marjane Kotnik Poropat (DeSUS) pa zakon daje Sodnemu svetu značaj sistemskega organa. Za poslance DeSUS je namreč pomembno, da so vse njegove pristojnosti zapisane na enem mestu.

Člani odbora sejo nadaljujejo z obravnavo predloga zakona o državnem odvetništvu.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window