Navigacija
Portal TFL

STA novice / Nussdorferjeva vložila zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o tujcih (daljše)

sreda, 19.4.2017

Ljubljana, 19. aprila (STA) - Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je vložila zahtevo za oceno ustavnosti 10.b člena zakona o tujcih, ki ureja ukrepanje ob spremenjenih migracijskih razmerah. Ustavnemu sodišču je predlagala prednostno obravnavo in zadržanje izvajanja člena, saj gre za "specifično situacijo in ureditev, ki ima lahko zelo daljnosežne posledice".

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila Nussdorferjeva, je za varuha neustaven 10.b člen zakona o tujcih, ki predstavlja "oblastno ravnanje", v katerem varuh vidi števila neskladja s slovensko ustavo, med drugim tudi glede prepovedi diskriminacije, enakega varstva pravic, načela nevračanja ter načela jasnosti in določnosti predpisov.

Določbo, ki opredeljuje ukrep, ki ga lahko DZ sproži v primeru zaostrenih migracijskih razmer, je v zakon vnesla novela, ki jo je državni zbor sprejel 26. januarja, veljati pa je začela 4. februarja. Člen 10.b tako predvideva, da v primeru aktivacije ukrepa policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

Če bo tujec, ki bo poskušal nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU, izrazil namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, bo policija izvedla identifikacijski postopek in ugotavljala njegovo identiteto, še predvideva besedilo novele.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, pa policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah bo odločalo ministrstvo za notranje zadeve, a pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

Kot je pojasnil namestnik varuhinje Miha Horvat, varuh sicer drugim prepoznava, da "ima Slovenija tudi po mednarodnem pravu vsekakor pravico do nadzora nad vstopom tujcev, dovoljenji za njihovo bivanje in izgon, a obenem velja, da suverenost države v tem pogledu ni neomejena".

Osrednji vidik zahteve varuha je tako neskladje z 18. členom slovenske ustave in 3. členom evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki prepovedujeta nečloveško ravnanje s posamezniki. "Ta pravica je absolutna, kar pomeni, da je ni mogoče omejevati," je opozoril Horvat.

Prav tako po mnenju varuha 10.b člen ne zadosti zahtevama načela jasnosti in določnosti predpisov, obenem pa tujcu ne zagotavlja učinkovitega in poštenega postopka. V zahtevi je varuh izpostavil tudi problem razlikovanja med mladoletniki s spremstvom oziroma brez, kar krši načelo enakosti pred zakonom.

Glede ocene spremenjenih razmer na področju migracij, ki jo v skladu z novelo predvideva novi 10.a člen zakona o tujcih, pa varuh meni, da odgovornost zanjo pripada institucijam kot so vlada, DZ in svet za nacionalno varnost. Za varuha je torej sporna zgolj vsebina predvidenega ukrepa, ki jo določa 10.b člen.

Člen 10.a namreč omogoča aktivacijo posebnega ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo. DZ bo o aktivaciji ukrepa odločal na predlog vlade, ta pa bo to predlagala, ko bo ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da bi bila lahko ali sta že zaradi spremenjenih razmer na področju migracij ogrožena javni red ali notranja varnost države, kar bi lahko otežilo delovanje osrednjih državnih institucij in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij.

Za tak ukrep mora glasovati absolutna večina, torej 46 poslancev, ukrepe pa lahko sprejmejo najdlje za šest mesecev z možnostjo podaljšanja. DZ bo določil tudi območje izvajanja ukrepa.

Vlada mora o izvajanju ukrepa mesečno poročati DZ. Ko ministrstvo oceni, da razlogov za ukrep ni več, to predlaga vladi, ta pa državnemu zboru, ki bo lahko zaustavil izvajanje ukrepa. Prenehanje ukrepa lahko predlaga tudi najmanj deset poslancev. Mnenje k predlogu poda tudi Svet za nacionalno varnost.

Varuhinjo so k sprožitvi ustavne presoje pozivali tudi v nevladnih organizacijah, ki so na spornost novele opozarjale že pred njenim sprejemom, pred mesecem dni pa tudi več kot 1300 podpisnikov peticije. Ti so varuhinjo pozvali, naj "ustavi norost po imenu novela zakona o tujcih" in ocenili, da ima ob zakonu, ki tepta človekove pravice, na izbiro le jasno nasprotovanje ali odstop s položaja.

Ob tem je Nussdorferjeva danes poudarila, da peticija ni prav v ničemer vplivala na odločitev varuha, "kajti varuh je samostojen in se odloča glede na to, kaj meni glede varstva človekovih pravic".

"Današnji časi so težka preizkušnja strpnosti, gre za svetovni pojav, prisotna je tudi bojazen pred terorizmom", je dejala in opozorila, da do nestrpnosti, ki lahko uniči tudi varnost državljanov in povzroči napetosti, ni daleč.

Na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so novelo pripravili, odločitve varuhinje za zdaj ne komentirajo. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pa ustavni presoji nikoli ni nasprotovala. Kot je dejala ob sprejemu novele, bi bilo za Slovenijo izjemnega pomena, če bi ustavno sodišče ugotovilo, da zakon ni sporen. V nasprotnem primeru pa si na ministrstvu od ustavnega sodišča želijo smernice, kako država ravna, ko doseže obremenitev, ki ji lahko povzroči težave pri izvajanju obveznosti.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window