STA novice / Vlaganje predsedniških kandidatur mogoče od 21. avgusta

Brglez je v aktu o razpisu volitev določil dan razpisa volitev, ko bodo začeli teči tudi roki za volilna opravila ter dan glasovanja. Tega je moral določiti na nedeljo ali drug dela prost dan. V skladu z zakonom morajo biti volitve predsednika republike opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom petletne mandatne dobe prejšnjega predsednika republike, torej do 7. decembra, volitve pa se razpišejo najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja sicer ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.

Poleg dneva glasovanja je predsednik DZ določil dan razpisa volitev, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila. Od 21. avgusta bo tako mogoče zbirati podpise v podporo kandidatom in vlagati kandidature.

Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev.

Politične stranke kandidate določijo po postopku, določenem z njihovimi pravili, kandidature pa mora s podpisi podpreti najmanj 3000 volivcev ali trije poslanci. Skupnega kandidata lahko predlaga tudi dvoje ali več političnih strank, vendar pa posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata.

Kandidature, ki jim morajo kandidati priložiti soglasje, se bodo lahko vlagale do 25 dni pred dnevom glasovanja, kar pade v zadnji septembrski teden. Še pet dni po tistem pa lahko kandidati soglasje umaknejo. Državna volilna komisija bo nato preizkusila zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati. Seznam kandidatur bo Državna volilna komisija objavila najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja.

Ta bo torej 22. oktobra, če v prvem krogu glasovanja nihče izmed kandidatov ne bo dobil večine veljavnih glasov, bo sledil drugi krog. Zakon določa, da se ta opravi najpozneje 21 dni po prvem glasovanju. Glede na dosedanjo prakso pa bo 2. krog najverjetneje 12. novembra, v njem pa se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov.

Uradna volilna kampanja bo stekla 30 dni pred dnem glasovanja in bo trajala vse do izteka 20. oktobra, ko bo nastopil volilni molk. Še pred začetkom kampanje, in sicer 45 dni pred dnem glasovanja, pa morajo organizatorji odpreti posebne transakcijske račune, na katerih morajo zbrati vsa sredstva, namenjena financiranju kampanje.

Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata v drugem krogu lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Organizatorji volilne kampanje, za katerih kandidate je glasovalo najmanj deset odstotkov volilnih upravičencev, ki so glasovali, so upravičeni do delnega povračila stroškov. Za vsak dobljeni glas se jim povrnejo stroški v višini 0,12 evra.

Na tokratnih volitvah bo sicer veljalo nekaj novosti, ki so jih poslanci sprejeli aprila z novelo zakona o volitvah v državni zbor. Te se nanašajo na glasovanje po pošti, in sicer bodo morale biti po novem glasovnice na pošto oddane na dan glasovanja pred 19. uro, sicer bodo neveljavne. Ne bo pa za predsedniške volitve še veljala ureditev, po kateri morajo biti vsa volišča dostopna invalidom, saj se bo ta določba začela uporabljati šele prihodnje leto.

Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo. Po ustavni ureditvi predsednik predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Med njegovimi pristojnostmi so razglašanje zakonov, imenovanje in predlaganje nekaterih funkcionarjev ter razpis volitev v državni zbor.