STA novice / Predlog zakona o kazenskem postopku po večmesečnih razpravah pripravljen za obravnavo na seji DZ

Kresanje mnenj ne le strank, temveč tudi piscev zakona in pravosodja, se že več mesecev vrti okoli le peščice členov. Ti med drugim rahljajo sodno preiskavo ter uvajajo možnost zaslišanja prič in osumljencev s strani policije in tožilstva že v predkazenskem postopku. Na vprašanje poštenosti predkazenskega postopka v primeru sprejema nekaterih rešitev je že pred poletjem opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ.

Enakost "orožij" strank v postopku, torej tistih, ki zastopajo obtožbo, in tistih, ki zastopajo obrambo, je osrednje vodilo veljavne ureditve, po novem bi bila ta enakost po prepričanju zakonodajno-pravne službe pomembno oslabljena.

Zaslišanje osumljenca in prič, ki bi že v predkazenskem postopku dobilo novo dokazno vrednost, hkrati pa bi bile omejene pravice osumljenca in njegovega zagovornika, je nekaj, kar bistveno odstopa od veljavne ureditve, še zlasti zaradi omejevanja vpogleda osumljenca in njegovega zagovornika v gradivo in zbrane dokazne predmete, so opozorili v zakonodajno-pravni službi DZ.

Minister za pravosodje Goran Klemenčič že ves čas poudarja, da novela pomeni posodobitev kazenskega postopka, ki velja za relativno neučinkovitega oz. dolgotrajnega, zlasti pri obravnavanju zahtevnejših oblik kriminala. Kar se tiče pomislekov o zaslišanju prič in osumljencev v predkazenskem postopku je na javni predstavitvi mnenj v začetku junija poudaril, da to poteka že zdaj, le da se temu reče drugače. Tudi izjave, ki jih dajo osumljenci in priče v predkazenskem postopku, že imajo določeno težo pri odločanju sodišč, je dejal. Po predlagani rešitvi bi imele namreč tako dane izjave v predkazenskem postopku večjo dokazno vrednost.

Poslanka SMC Jasna Murgelj je v današnji razpravi poudarila, da se "vsi strinjamo, da je večino členov treba sprejeti in da so koristni. Problem je par členov, tisti glede zaslišanja prič in podobno. Tu je ministrstvo za pravosodje upoštevalo razprave in pripravilo ustrezne spremembe, tako da je zdaj pred nami sprejemljiva rešitev". Po njenem prepričanju zadnja predlagana dopolnila v zadostni meri upoštevajo tudi pravice obrambe in osumljenca v postopku in so zagotovila ustrezna sredstva za zagotovitev ustreznosti postopka.

Vinko Gorenak iz SDS je do konca ostal kritičen do rešitev v zakonu. Kot že večkrat je tudi danes opozoril na rešitev, da bo policista za morebitna kazniva dejanja, storjena zunaj službenega časa, obravnaval "kolega". "Lahko naredi trojni umor, pa ker ne gre za zlorabo pooblastil, ga bodo obravnavali kolegi policisti in ne posebni oddelek tožilstva. Si predstavljate, kaj ste naredili," je vprašal Gorenak.

Kritičen je ostal tudi poslanec Levice Matej Tašner Vatovec, ki je ugotavljal, da že dolga pot zakona samo skozi parlamentarno proceduro kaže, da je s tem zakonom nekaj narobe. "V petih mesecih bi dopolnila morala že popraviti zadeve. A pripombe stroke tudi po zadnjih dopolnilih ministrstva za pravosodje ostajajo enake. Zakonodajno-pravna služba DZ ima zadržke, odvetniki, tožilci, policija, informacijski pooblaščenec imajo zadržke...," je našteval poslanec.

Člani odbora so se danes prebili čez številna dopolnila, ki so jih tako v koaliciji kot opoziciji vložili na predlog novele zakona o kazenskem postopku. Koalicijska večina na odboru je podprla pretežni del koalicijskih dopolnil, zavrnila pa dopolnila opozicije.