STA novice / Poslanci v drugi obravnavi podprli možnost kolektivnih tožb
sreda, 20.9.2017
Ljubljana, 20. septembra (STA) - Poslanci so v drugem branju podprli predlog zakona o kolektivnih tožbah, ki bo omogočil lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj. S tem bo v slovenski pravni red prvič vnešeno kolektivno upravljanje dajatvenih zahtevkov, kar bo po mnenju poslancev okrepilo varstvo potrošnikov in odvračalo potencialne kršitelje.
Pravosodni minister Goran Klemenčič je v obravnavi predloga zakona danes v DZ spomnil, da novi zakon v slovenski pravni red prinaša možnost kolektivnega uveljavljanja denarnih in drugih kompenzacijskih zahtevkov v primeru nekaterih tipičnih množičnih oškodovanj, in sicer na področju pravic potrošnikov, pravic vlagateljev, finančnih storitev, varstva konkurence, varstva okolja in kršitev pravic delavcev.
"Kolektivna odškodninska tožba lajša dostop do sodnega varstva zlasti v zadevah, v katerih je posamezna škoda tako majhna, da se potencialnim tožnikom ne bi zdelo vredno uveljavljati posamičnega zahtevka," je poudaril.
Predlog zakona prinaša tudi možnost kolektivne poravnave kot posebnega instituta sporazumnega reševanja sporov v primerih množičnega oškodovanja, uveljavlja se zastopniško kolektivno tožbo, ki jo bodo lahko vložile osebe zasebnega prava, katerih namen ni ustvarjanje dobička, kot dodatno obliko varstva pa se uvaja kolektivno opustitveno tožbo ter določa register kolektivnih tožb, stroške postopka in financiranje kolektivne tožbe.
Poslanci so s sprejetjem koalicijskega dopolnila danes odpravili nejasnost glede časovne veljavnosti zakona, ki se bo lahko tako uporabljal tudi za primere, ki so nastali pred trenutkom njegove uveljavitve, če zahtevki še niso zastarali.
Z dopolnilom pa so tudi določili, da se s kolektivno tožbo ne morejo uveljavljati zahtevki iz naslova odškodninske odgovornosti države, lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil zaradi protipravnega ravnanja. Zahtevki iz tako širokega naslova namreč praviloma niso primerni za kolektivno uveljavljanje, so prepričani poslanci.
Za tožbo bo moralo sicer vedno stati neko civilno združenje, lahko tudi že obstoječa organizacija. Ne bo pa potrebno, da se vsi oškodovani združijo, temveč le, da neka skupina zadevo pripelje pred sodišče, to pa potem odloči za vse oškodovance.
O sprejemu zakona v celoti bo DZ odločal v torek.
Zadnje novice
-
Večina na odboru proti predlogu za črtanje spominskega dneva na žrtve komunističnega nasilja
9.9.2026 -
Izrael ob obisku zunanjega ministra Sara odprl veleposlaništvo v Ljubljani (zbirno)
9.9.2026 -
Sodišče ugodilo zahtevi RTVS o financiranju glasbene produkcije
9.9.2026 -
Koalicija z Resnico ponovno za prodajo alkohola v šolah, ko ni pouka
9.9.2026 -
Svoboda in Levica s predlogom ustavne obtožbe premierja Janše zaradi odnosa vlade do Izraela (dopolnjeno)
9.9.2026 -
Cigler Kralj: Priprava novih prehranskih smernic bo javna, transparentna in vključujoča
9.9.2026 -
Sobodajalci ob predlogu uredbe za dostopnost stanovanj izpostavljajo pomen verodostojnih podatkov
9.9.2026 -
Resnica umaknila predlog zakona o testiranju funkcionarjev na droge (dopolnjeno)
9.9.2026 -
Bruselj s pravnim okvirjem za lažje soočanje članic s stanovanjsko krizo
9.9.2026 -
V novinarskih sindikatih pozivajo k umiku novel zakona o medijih in RTVS
9.9.2026 -
Vrhovno sodišče: Sodišča tudi po 1. januarju 2027 ostajajo dostopna na dosedanjih lokacijah
9.9.2026 -
Predlog zakona Levice o kavcijskem sistemu brez podpore članov matičnega odbora DZ
9.9.2026