STA novice / Cerar pozval DZ k vnovični potrditvi novele zakona o kazenskem postopku

V prvem odločanju v DZ je novelo zakona o kazenskem postopku podprlo 32 poslancev, v glavnem iz vrst SMC, čeprav tudi iz te stranke podpora ni enotna. Za vnovično potrditev novele je potrebnih najmanj 46 glasov, glede na napovedi strank in posameznih poslancev pa je težko pričakovati, da bi dobil zadostno podporo.

Cerar se je vnovičnega odločanja o noveli dotaknil v odgovoru na vprašanje poslanke NSi Ljudmile Novakova, ki ga je vprašala, kaj bo vlada naredila, da bo zagotovila pravično državo, v katerih bodo zakoni veljali za vse enako. V Sloveniji po njenem mnenju obstajata dve pravni državi - ena velja za običajne državljane, ki so za majhne prekrške kaznovani z visokimi kaznimi, ki jih morajo hitro plačati.

"Upravičeno, vendar pa morajo vsi zakoni veljati za vse enako. Druga pravna država namreč velja le za določene izbrance, ki jim je dovoljeno prav vse, tudi velike nepoštenosti, pa za to ne odgovarjajo," je opozorila Novakova. Cerar je v odgovoru izrazil razumevanje za kritike ljudi, da pravna država ne deluje optimalno, da je pravica prepogosto prepočasna in da ni vedno povsem nepristranska.

"Vemo pa, da izvršna veja oblasti ne more ne tožiti ne soditi namesto tožilca ali sodnikov niti ne more preiskovati na način, da bi politiki preiskovali, ampak to delajo strokovnjaki, kot so inšpektorji, policisti in drugi," je poudaril. Tako da je po besedah predsednika vlade odgovornost za spremembo tudi na teh organih.

"S tem se ne izogibam odgovornosti vlade, ampak to je treba zelo jasno povedati, da je pravzaprav odgovornost za pravno državo porazdeljena na vse. Del odgovornosti nosijo organi odkrivanja, del tožilstvo, del sodstvo, del seveda vlada z ministrstvi, del pa nosimo vsi državljani," je dejal Cerar in ocenil, da je "včasih pravna zavest med državljani še prešibka".

Cerar je spomnil, da je vlada predvsem na področju pregona najzahtevnejše gospodarske kriminalitete sprejela številne ukrepe. To je po njegovih besedah še posebej pomembno zato, "ker s tem naslavljamo skozi pregon za kazniva dejanja in druga kaznovalna ravnanja pravzaprav tiste, ki so najbolj vplivni v družbi, ki so na najvplivnejših mestih in položajih in s tem dejansko skušamo izenačiti to pozicijo, da bi prišli do večje enakopravnosti, ki si jo vsi želimo".

Tako je vlada po Cerarjevih navedbah med drugim zvišala kazni za korupcijska kazniva dejanja, podaljšala zastaralne roke za gospodarska in korupcijska kazniva dejanja ter zaostrila kazensko zakonodajo na področju davčnih utaj in pranja denarja.