Dnevne zakonodajne novosti / 2. december 2022
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 52/2024 z dne 21.6.2024
TEMA DNEVA
Interventni zakon za posredovanje ob visokih cenah energije
Tema dneva

Vlada je včeraj potrdila predlog interventnega zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki med drugim predvideva zagotovitev zmanjšanja porabe elektrike v času največjih obremenitev omrežja in dodatno subvencioniranje OVE. Na drugi strani bodo prihodki od prodaje elektrike nad določeno ceno pripadli državnemu proračunu. Predlog je pripravljen na podlagi dogovora ministrov EU, pristojnih za energijo, s konca septembra, vsebuje pa tudi nekatere nacionalne posebnosti.(več)

Vlada pred sprejemom zakona o pomoči gospodarstvu še na ESS in h koaliciji
Vlada je na včerajšnji seji obravnavala tudi predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje v letu 2023. Preden ga bo sprejela, bo šla s predlogi ukrepov, ocenjenimi na 1,15 milijarde evrov, še pred socialne partnerje in h koalicijskim poslancem.(več)

Vlada s predlogom novele zakona o javnem naročanju odpravlja protiustavnost
Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o javnem naročanju. Z njim med drugim sledi odločbi ustavnega sodišča iz maja letos, s katero so ustavni sodniki ugotovili, da določila o avtomatičnem izločanju podjetij z dvema pravnomočnima prekrškoma s področja delovnega časa in počitka iz postopkov javnih naročil niso skladna z ustavo.(več)

Z januarjem višje trošarine za tobačne izdelke
S 1. januarjem se bodo nekoliko podražili cigarete in ostali tobačni izdelki. Vlada je namreč izdala novo uredbo o določitvi zneska trošarine za tobačne izdelke, s katero se z novim letom trošarina zvišuje za vse tobačne izdelke. Dodatna dviga bosta sledila v teku leta 2023.(več)

Vlada na seji še o drugih gospodarskih temah
Vlada je včeraj na redni seji med drugim določila tudi besedilo dopolnjenega predloga zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Z njim se omogoča izvajanje odprave posledic julijskega požara na Krasu. Novelirala je uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov ter v veljavni načrt razvojnih programov uvrstila prvi poziv projekta samooskrba z električno energijo.(več)

Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov prestal drugo obravnavo
Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov je na odboru za pravosodje prestal drugo obravnavo. Poslanci so dopolnila sprejeli na več kot polovico členov, dopolnjeno besedilo pa so sprejeli z devetimi glasovi za, pet poslancev je bilo vzdržanih. Cilj zakona je prenos evropske splošne uredbe o varstvu podatkov v slovensko zakonodajo, pri čemer ureja tudi nacionalne posebnosti.(več)

Spremembe zakona o vladi prinašajo ustanovitev treh novih ministrstev in spremenjene pristojnosti posameznih resorjev
Uveljavitev sprememb zakona o vladi, ki so jih volivci na nedeljskem referendumskem glasovanju podprli, bo prinesla organizacijo vlade, kot si jo je zamislil koalicijski trojček. Vlada premierja Roberta Goloba bo štela 20 ministrov, zakon pa prinaša ustanovitev treh novih ministrstev ter spremembe pristojnosti in imen nekaterih ministrstev.(več)

Sodni svet o kandidaturi Miodraga Đorđevića za predsednika vrhovnega sodišča sredi decembra
Sodni svet je odločanje o kandidaturi Miodraga Đorđevića za predsednika vrhovnega sodišča preložil na svojo zadnjo letošnjo sejo, ki bo sredi decembra, so za STA sporočili iz Sodnega Sveta. Đorđević je sicer edini kandidat, ki se poteguje za mesto predsednika vrhovnega sodišča, in je že dobil podporo zbora vseh sodnikov vrhovnega sodišča.(več)

Florjančič iz odločanja o primeru Janševe razžalitve novinark izločil sodnico Barbaro Zobec
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je izločil vrhovno sodnico Barbaro Zobec iz odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti, s katero predsednik SDS Janez Janša izpodbija sodbo zaradi razžalitve novinark Evgenije Carl in Mojce Šetinc Pašek.(več)

Članice EU sprejele izhodišče za pogajanja o aktu o polprevodnikih
Ministri članic EU, pristojni za konkurenčnost, so dosegli dogovor o predlogu uredbe, katere namen je okrepiti proizvodnjo polprevodnikov v uniji. S t. i. aktom o čipih želi EU podvojiti svoj delež na globalnem trgu polprevodnikov in tako zmanjšati odvisnost od drugih akterjev. O predlogu se bo zdaj Svet EU pogajal z Evropskim parlamentom.(več)