STA novice / Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov prestal drugo obravnavo

Cilj predloga zakona je prenos evropske splošne uredbe o varstvu podatkov v slovensko zakonodajo, pri čemer ureja tudi nacionalne posebnosti varstva osebnih podatkov. Te so v zakonu opredelili kot človekovo pravico. Nadzorni organ ostaja Informacijski pooblaščenec, ki spremembe pozdravlja.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes je dejal, da na ta zakon čakamo že od leta 2018, veliko truda so vložili v usklajevanje različnih kompromisov, zdaj pa so dosegli zlato sredino, ki ne znižuje ravni varnosti osebnih podatkov. Predlog zakona je po njegovem mnenju "zrel po vsebini", pritrjuje pa opozicijskim pomislekom, da ga bo v prihodnosti potrebno spremljati in smiselno popravljati ali dopolnjevati.

Opozicija je pozdravila zakon, "s katerim država zamuja skoraj pet let". V SDS izpostavljajo, da bi morali nepravilnosti odpravljati že v postopku priprave zakona in ne po njegovem sprejetju. Skrbi jih prevelika vloga informacijskega pooblaščenca, ki ima po njihovem mnenju "absolutno moč". Poslanec SDS Andrej Hoivik je dejal, da se ne more izogniti občutku, da je bil organ informacijskega pooblaščenca v preteklosti izkoriščen za "nagajanje drugim državnim organom", predvsem vladi in DZ. A zakonu ne bodo nasprotovali, pravijo.

V NSi so izpostavili, da je treba slediti željam gospodarstva, ki je izrazilo dvom, da zakon gospodarstvu nalaga "nepotrebne administrativne ureditve". Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je predlagatelje pozvala, naj zakon uskladijo z gospodarstvom, "ker vsi od gospodarstva živimo".

Koalicija izpostavlja, da je sprejetje zakona nujno, saj smo edina evropska država, ki ga še ni sprejela. V kolikor ga ne bomo, nas čakajo sankcije, je izpostavila poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič, ki je v imenu koalicije tudi edina razpravljala. Pomembno je, da ohranimo visoko stopnjo varstva osebnih podatkov, kot jo imamo sedaj ter da se javnemu in zasebnemu sektorju ne nalaga dodatnih obveznosti, je menila. Informacijski pooblaščenec pa je po njenem mnenju že zdaj institucija, ki skrbi za ustrezno stopnjo varstva osebnih podatkov, ki ščiti pravice posameznika, kar je njegova primarna vloga. Zakon temu organu ne nalaga prav velikih sprememb glede nadzorstvenih pravic, je še izpostavila.

Zakonodajno pravna služba DZ ugotavlja, da je koalicija z dopolnili izboljšala besedilo in v večji meri upoštevala njihove pripombe. Napovedali so tudi obsežnejšo redakcijo zakonskega besedila, pri čemer bodo sodelovali s predlagateljem, torej ministrstvom za pravosodje.

Zakon so podprli tudi v državnem svetu. Nekatere pripombe je podal tudi Sodni svet, med drugim so izpostavili, da bi morale imeti vse stranke v sodnem postopku zagotovljeno pravno varstvo, želijo da bi imeli organ informacijskega pooblaščenca tudi znotraj sodstva.

S predlogom je želelo ministrstvo za pravosodje zagotoviti zakonitost obdelave osebnih podatkov na sistemski ravni in učinkovit nadzor nad varstvom osebnih podatkov, zagotoviti učinkovito kaznovanje kršitev varstva ter nadaljnji razvoj področnih ureditev obdelave osebnih podatkov, na primer videonadzor na javnih površinah, prenovljeni sistemski pristop glede biometrije, piše v obrazložitvi predloga.