Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je ena temeljnih pravic delavcev v slovenskem delovnem pravu. Namenjena je blažitvi socialnih posledic izgube zaposlitve ter predstavlja zakonsko zagotovljeno varstvo delavca ob prenehanju delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca. Ker gre za pogosto vprašanje v praksi, je ključno poznati pravno podlago, pravila za izračun, morebitne omejitve ter davčno obravnavo odpravnine.

Kdaj delavcu pripada odpravnina?

Osnovno pravno podlago za odpravnino predstavlja 108. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavec je do odpravnine upravičen predvsem v naslednjih primerih:

• redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,
• redna odpoved iz razloga nesposobnosti.

Poslovni razlog obstaja takrat, ko delodajalec pogodbo odpove zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na svoji strani, zaradi katerih delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno.

ZDR-1 pa pravico do odpravnine po 108. členu razširja tudi na nekatere druge primere. Tako je delavec do enake odpravnine upravičen tudi:

• pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca zaradi hujših kršitev delodajalca (111. člen ZDR-1),
  
  

• pri odpovedi pogodbe zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (125. člen ZDR-1).
  
  

To pomeni, da odpravnina ni vezana izključno na poslovni razlog, temveč na določene oblike prenehanja delovnega razmerja, kjer zakon ocenjuje, da je delavec v primerljivem varstvenem položaju.

Kako se izračuna odpravnina?

Izračun odpravnine poteka v dveh korakih: najprej se določi osnova za izračun, nato pa višina odpravnine glede na delovno dobo pri delodajalcu.

Osnova za izračun odpravnine

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Upošteva se plača, ki jo je delavec prejel, oziroma plača, ki bi jo prejel, če bi v tem obdobju delal.

Višina odpravnine glede na delovno dobo

Višina odpravnine je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu (upoštevaje tudi pravne prednike):

• od 1 do 10 let zaposlitve: 1/5 osnove za vsako leto dela,
• od 10 do 20 let zaposlitve: 1/4 osnove za vsako leto dela,
• nad 20 let zaposlitve: 1/3 osnove za vsako leto dela.

Ali je višina odpravnine omejena?

ZDR-1 določa, da odpravnina praviloma ne sme presegati 10-kratnika osnove, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače. Vendar pa je sodna praksa to omejitev razlagala v korist delavcev.

Davčna obravnava odpravnine

Davčni vidik odpravnine je za delavce izjemno pomemben. 

Odpravnina se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, določene z ZDR-1, vendar največ do desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če izplačana odpravnina presega ta znesek, se od presežka obračunata akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.

Pomembna opozorila iz prakse

Pri odpravnini je treba upoštevati tudi nekaj ključnih pravil:

• rok izplačila: delodajalec mora odpravnino izplačati ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, razen če kolektivna pogodba določa drugače,
• neodtujljivost pravice: delavec se pravici do odpravnine ne more vnaprej veljavno odpovedati; Ustavno sodišče je poudarilo njen varovalni in socialni značaj,
• prisilna poravnava: izjemoma se lahko delavec in delodajalec v postopku prisilne poravnave pisno dogovorita o nižji odpravnini, če bi bilo sicer ogroženo večje število delovnih mest.