Delavec, ki dela štiri ure dnevno, ni nujno upravičen le do polovice odpravnine. Za delodajalca je odločilno, na kateri pravni podlagi delavec opravlja delo s krajšim delovnim časom. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) razlikuje med običajno zaposlitvijo za krajši delovni čas in posebnimi primeri, v katerih delavec ohrani določene pravice v obsegu, kot če bi delal polni delovni čas. Napačna opredelitev lahko zato neposredno vpliva na pravilnost obračuna.

Najprej razlog prenehanja, nato osnova za izračun

Pred izračunom mora delodajalec ugotoviti, ali delavcu odpravnina sploh pripada in po kateri določbi. Pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti je temeljna podlaga 108. člen ZDR-1. Po zakonski lestvici odpravnina pripada delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. Osnova je povprečna mesečna bruto plača, ki jo je prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Odpravnina znaša za vsako leto dela pri delodajalcu:

-              1/5 osnove, če zaposlitev traja več kot eno leto do deset let;

-              1/4 osnove, če traja več kot deset do dvajset let;

-              1/3 osnove, če traja več kot dvajset let.

Upošteva se tudi delo pri pravnih prednikih. Praviloma velja omejitev desetkratnika osnove, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače. Delodajalec mora preveriti tudi morebitno ugodnejšo ureditev v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi. Odpravnino po 108. členu mora delodajalec praviloma izplačati ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače.

Pogodbeni krajši delovni čas: sorazmernost brez dvojnega zmanjšanja

Pri običajni zaposlitvi za krajši delovni čas po 65. členu ZDR-1 delavec pravice praviloma uveljavlja sorazmerno dogovorjenemu delovnemu času. Če je ves čas zaposlen za polovico polnega delovnega časa, se pri odpravnini po 108. členu izhaja iz plače za takšno zaposlitev. Osnove, ki že odraža polovični delovni čas, delodajalec ne sme ponovno prepoloviti.

Prav tako osem let zaposlitve za štiri ure dnevno ne pomeni štirih let zaposlitve za potrebe izbire zakonskega količnika. Če se je obseg delovnega časa med zaposlitvijo spreminjal, mora delodajalec preveriti posamezna obdobja; zadnji pogodbeni obseg ur sam po sebi ne zadošča za pravilen obračun.

Posebni razlogi: odpravnina kot pri polnem delovnem času

Drugačna ureditev velja po 67. členu ZDR-1, kadar delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo. Plačilo za delo prejema glede na dejansko delovno obveznost, druge pravice iz delovnega razmerja pa ima kot delavec s polnim delovnim časom, če zakon ne določa drugače.

To razlikovanje velja tudi za odpravnino. Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 19/2023 z dne 12. septembra 2023 pojasnilo, da se delavcu invalidu, ki dela krajši delovni čas po posebnih predpisih, osnova preračuna na polni delovni čas. Pri tem ni zahtevalo, da bi delavec predhodno ali pretežno obdobje pri delodajalcu delal polni delovni čas. Pri odpovedi brez ponudbe nove pogodbe pod pogoji iz šestega odstavka 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) sedmi odstavek istega člena izrecno določa, da se prejeta plača za izračun odpravnine preračuna na polni delovni čas.

Delodajalec mora zato preveriti pogodbo, odločbo oziroma drugo podlago za krajši delovni čas. Zgolj podatek o številu ur ali višini izplačane plače ne zadošča.

Enako število ur, različen znesek

Predpostavimo, da delavec vseh osem dopolnjenih let dela polovico polnega delovnega časa in prejme odpoved iz poslovnega razloga. Njegova relevantna povprečna bruto plača znaša 1.000 evrov, ustrezna plača za polni delovni čas pa 2.000 evrov.

Pri običajni zaposlitvi po 65. členu odpravnina znaša 1.000 × 1/5 × 8 = 1.600 evrov. Pri delu po 67. členu, kjer je treba osnovo preračunati na polni delovni čas, znaša 2.000 × 1/5 × 8 = 3.200 evrov. Primer predpostavlja, da ni ugodnejše pogodbene ureditve.

Družinske obveznosti in ureditev 80/90/100

Pomembna je tudi razlika med pravico po predpisih o starševskem varstvu in dogovorom po 65.a členu ZDR-1 zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Slednji sam po sebi ne zagotavlja vseh pravic po 67. členu. Posebno ureditev za žrtve nasilja v družini vsebuje 67.a člen, ki druge pravice iz delovnega razmerja praviloma ohranja kot pri polnem delovnem času.

Od 1. januarja 2026 se uporablja tudi 67.b člen ZDR-1, ki ureja krajši delovni čas pred upokojitvijo oziroma ukrep 80/90/100. Glede pravic in obveznosti napotuje na 67. člen, osnovna plača pa znaša 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas. Delodajalec zato odpravnine ne sme avtomatično zmanjšati na 80 odstotkov zaradi manjšega obsega dela.

Pri upokojitvi in izteku pogodbe veljajo druga pravila

Če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne določa drugače, je osnovni pogoj za odpravnino ob upokojitvi najmanj pet let zaposlitve pri delodajalcu. Četrti odstavek 132. člena ZDR-1 določa sorazmerno odpravnino pri običajnem krajšem delovnem času in izjemo za delavce po 67. členu. Delno upokojitev posebej ureja tretji odstavek istega člena.

Ob izteku pogodbe za določen čas se uporablja 79. člen ZDR-1, ki vsebuje drugačna pravila za odmero in zakonske izjeme. Delodajalec zato ne sme samodejno uporabiti lestvice iz 108. člena.