Več naročilnic, ločene pogodbe ali postopno naročanje še ne pomenijo nedopustnega drobljenja javnega naročila. Težava nastane, kadar naročnik povezane potrebe obravnava ločeno, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil predpisanim pravilom. Za pravilno izbiro postopka zato ni odločilna samo vrednost posameznega nakupa, temveč tudi obseg naročila, ki bi ga moral naročnik upoštevati pri izračunu.

Prepoved drobljenja se začne pri ocenjeni vrednosti

Temeljno pravilo vsebuje četrti odstavek 24. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Naročnik ne sme izbrati metode izračuna ocenjene vrednosti z namenom izogniti se uporabi zakona. Prav tako naročila ne sme razdeliti oziroma oblikovati v več naročil zaradi izogibanja zakonu, razen če razdelitev utemeljujejo objektivni razlogi.

Prepoved zajema tudi umetno razdelitev sicer enotnega naročila na več evidenčnih naročil. Naročnik zato ne more utemeljiti pravilnosti ravnanja zgolj s tem, da nobena posamezna naročilnica ne presega zakonskega praga. Preveriti mora, katere potrebe je treba obravnavati skupaj.

Kaj mora naročnik vključiti v izračun?

Po prvem in drugem odstavku 24. člena ZJN-3 ocenjena vrednost temelji na celotnem predvidenem plačljivem znesku brez DDV. Vključuje tudi predvidene opcije, podaljšanja ter morebitne nagrade ali izplačila kandidatom oziroma ponudnikom.

Posebna pravila veljajo za redno ponavljajoče se nabave blaga in storitev. Deseti odstavek 24. člena omogoča izračun na podlagi dejanske vrednosti zaporednih naročil iste vrste v zadnjih dvanajstih mesecih ali proračunskem letu, prilagojene predvidenim spremembam, oziroma na podlagi ocenjene vrednosti zaporednih naročil v dvanajstih mesecih po prvi dobavi ali izvedbi oziroma v daljšem poslovnem letu.

Pri naročanju čiščenja ali redni dobavi pisarniškega materiala zato ni dovolj upoštevati samo naslednjega mesečnega računa. Naročnik mora oceniti predvidljive potrebe v ustreznem obdobju.

Katera naročila sodijo skupaj?

Presoja zahteva vsebinski pregled potreb. Pri blagu in storitvah so pomembni zlasti podoben namen uporabe, ponudba na trgu ter časovna in vsebinska povezanost nabav. Pri gradnjah je treba preveriti, ali posamezna dela tvorijo enoten projekt oziroma tehnično in ekonomsko celoto.

Različni datumi naročilnic ali različni izvajalci sami po sebi še ne dokazujejo samostojnosti naročil. Tudi razdelitev obnove istih prostorov na gradbena, obrtniška in inštalacijska dela ne upravičuje ločenega ocenjevanja, če gre za povezane dele iste investicije. Tudi če dela izvajajo različni izvajalci, mora naročnik pri izračunu upoštevati njihovo skupno vrednost, kadar sodijo v isto naročilo.

Štiri naročilnice po 15.000 evrov

Predpostavimo, da naročnik na splošnem področju že vnaprej predvidi štiri zaporedne dobave istovrstnega pisarniškega materiala v dvanajstih mesecih, vsako v vrednosti 15.000 evrov brez DDV. Skupna ocenjena vrednost znaša 60.000 evrov brez DDV.

Ker je po 21. členu ZJN-3 nacionalna mejna vrednost za običajna naročila blaga in storitev na splošnem področju 40.000 evrov brez DDV, naročnik teh dobav ne sme obravnavati kot štirih neodvisnih evidenčnih naročil zaradi izogibanja postopku. Na infrastrukturnem področju je ustrezni prag 50.000 evrov, za gradnje pa znaša 80.000 oziroma 100.000 evrov brez DDV.

22. člen ureja mejne vrednosti za objave na ravni EU. Tudi pri presoji teh obveznosti mora naročnik izhajati iz pravilno določene skupne vrednosti.

Razdelitev na sklope je zakonit način organizacije naročila

Prepoved drobljenja ne pomeni, da mora celotno naročilo izvesti en ponudnik. Prvi odstavek 73. člena ZJN-3 zahteva oddajo po ločenih sklopih, kadar predmet to dopušča in takšna razdelitev prispeva k gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe.

Po devetem odstavku 24. člena ZJN-3 naročnik pri izbiri postopka praviloma upošteva skupno ocenjeno vrednost vseh sklopov. Peti odstavek 73. člena dopušča oddajo posameznih izločenih sklopov blaga ali storitev brez uporabe zakonskih postopkov, če je ocenjena vrednost posameznega sklopa nižja od 80.000 evrov brez DDV, skupna vrednost vseh izločenih sklopov pa ne presega 20 odstotkov skupne vrednosti vseh sklopov. Izjema ne velja za gradnje. Tudi pri izločenih sklopih ostanejo obveznosti za evidenčna naročila iz drugega odstavka 21. člena.

Kaj naj naročnik preveri pred oddajo?

Praktično preverjanje naj zajema:

-              predvidljive potrebe in pretekle nabave;

-              povezanost predmetov, obdobij in projektov;

-              potrebe posameznih organizacijskih enot;

-              razloge za ločeno naročanje.

Po tretjem odstavku 24. člena se potrebe organizacijskih enot praviloma seštevajo; izjema velja za enoto, ki je samostojno odgovorna za naročanje in samostojno prevzema pravice in obveznosti. 66. člen začetek postopka veže na predhodni izračun ocenjene vrednosti. Peti odstavek 24. člena ZJN-3 zahteva, da so način izračuna ocenjene vrednosti ter uporabljeni količinski in cenovni podatki razvidni iz dokumentacije o javnem naročilu. Naročnik naj zato zabeleži, katere potrebe je vključil v oceno, na katerih podatkih temelji izračun in s čim utemeljuje morebitno ločeno naročanje.

Posledice napačne razdelitve

111. člen ZJN-3 sankcionira tako izbiro načina določitve vrednosti zaradi izogibanja zakonu kot oddajo brez ustreznega postopka. Pri ugotavljanju prekrškov je po 109. členu pristojna Državna revizijska komisija.

Naročniku pri preprečevanju drobljenja najbolj pomagata pravočasno načrtovanje in dokumentirana presoja. Pred izdajo naročilnice mora biti pojasnjeno, katere potrebe so bile vključene v oceno in zakaj je morebitna ločena obravnava utemeljena. Takšen pristop omogoča razdelitev izvedbe, hkrati pa ohranja pravilno izbiro postopka.