Iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja zadostna dejanska podlaga za sklep, da je pritožnica onemogočila izvedbo DNK analize, jo je pa treba opraviti za pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Zgoraj ugotovljeno kršitev postopka lahko pritožbeno sodišča odpravi samo oziroma lahko samo popolno in pravilno ugotovi dejansko stanje, zato je postavilo izvedenca, mu naložilo, da opravi ločen odvzem biološkega materiala ter odgovori na vprašanje, ali je tožnik oče prvega toženca.
Postopek ugotavljanja očetovstva z analizo DNK je specifičen dokazni postopek, saj je v njem z naravoslovno znanstveno metodo dognana materialna resnica. Zanesljivost te znanstvene metode pa je izjemna, največja možna in tako onkraj razumnega dvoma.
nujni dediči - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - dedna pravica - dedna izjava - odstop dednega deleža - odpoved dedovanju - vračanje daril dedičev - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - dedna transmisija - sposobnost biti stranka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - sporna dejstva
Ker je A. A. zapustnico sicer preživel, a umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, je dedičem po pokojnem A. A. treba omogočiti udeležbo v zapuščinskem postopku po zapustnici (134. člen ZD).
A. A. je v predmetnem postopku že uveljavljal nujni delež in njegovo prikrajšanje. V lastnoročno podpisani vlogi zapuščinskemu sodišču z dne 19. 1. 2017 je obširno pojasnil, kakšna je vsebina prikrajšanja glede na to, koliko je kateri izmed dedičev po zapustnici že prejel, vključno z oporočno dedinjo. Kot pravni laik je smiselno navajal enako, kot navajajo v pritožbi zakoniti dediči. A. A. si je tako pravočasno in aktivno prizadeval za uveljavitev svojega (nujnega) dednega deleža.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013663
ZKP člen 153, 153/2, 153/4, 154, 154/2, 184, 184/2, 184/3.
kazenski pregon - izjava državnega tožilca - uničenje podatkov - preiskava - prikriti preiskovalni ukrepi - procesni prekluzivni rok
Po pravilni razlagi sodišča prve stopnje se namreč lahko pridobljeno gradivo uporabi le, v kolikor je kazenski pregon pričet v okviru dveh let, pri čemer sama izjava tožilstva, da bo nadaljevalo kazenski pregon, ne zadostuje. Navedena razlaga je skladna z obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča U-I-246/2014, po kateri gola izjava o nadaljevanju oz. začetku kazenskega pregona ne zadostuje, temveč mora državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja PPU začeti kazenski pregon zoper osumljenca. Iz komentarja ZKP mag. Štefana Horvata (stran 51) jasno izhaja, da državni tožilec začne kazenski pregon s tem, da poda sodišču zahtevo za preiskavo (prvi odstavek 168. člena ZKP) ali vloži neposredno obtožnico (šesti odstavek 170. člena ZKP) oz. obtožni predlog (prvi odstavek 430. člena ZKP). Takšna razlaga izhaja tudi iz točke 26. odločbe Ustavnega sodišča, zato je povsem pravilen zaključen preiskovalne sodnice, da državna tožilka v obravnavani zadevi kazenskega pregona ni začela znotraj dveletnega roka.
Zakon o sodnih taksah (1990) člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5, 12a, 12a/5, 12a/6, 12b, 12b/2. ZPP člen 7, 8, 105a, 105a/1, 337.
sodna taksa za redni postopek - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki - zadnje letno poročilo - vmesna bilanca - sprememba premoženjskega stanja - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pritožbena novota - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sprememba tožbe
Glede na to, da ob vložitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 še ni bilo objavljeno na spletnem portalu AJPES, bi morala tožeča stranka aktualne razmere zatrjevati in dokazovati sama, česar pa ni storila.
Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili v času odločanju o predlogu tožeče stranke pač na voljo.
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Zgolj prepisovanje zakonskega besedila tretjega odstavka 11. člena ZST-1 v predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse brez nadaljnjih ustreznih pojasnil, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati strankino zmožnost takojšnje unovčitve premoženja, oziroma kako bi takšna unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, zagotovo ne zadošča.
Plačilo sodne takse ni procesna predpostavka za dopustitev spremembe (razširitve) tožbenega zahtevka (prvi odstavek 105.a člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012750
KZ-1 člen 34, 34/1, 54, 54/1, 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1. ZVOP-1 člen 74.
pravica do zasebne lastnine - kolizija pravic - pravica do zasebnosti - javni kraj - posnetki nadzornih kamer - ukrepi za zagotavljanje varnosti
Tudi po obrazložitvi sodišča prve stopnje pomeni videosnemanje poseg v pravico do zasebnosti, če do njega pride na javnem kraju, torej tudi v trgovini, kot je bilo v obravnavani zadevi, vendar pravica do zasebnosti ni absolutna, temveč je omejena s pravicami drugih. Tako je v obravnavanem primeru v koliziji s pravico oškodovanca do zasebne lastnine, ki je prav tako zagotovljena z Ustavo RS. V obravnavanih primerih je video nadzor bil nameščen v trgovinah, nadzorne kamere so bile postavljene s strani gospodarskih družb zaradi zagotavljanja varnosti premoženja in oseb v trgovinah in obdolženi v takem, javnem prostoru, ni mogel pričakovati zasebnosti. Posnetki nadzornih kamer niso nesorazmerno posegali v njegovo pravico do zasebnosti, v konkretnem primeru pa pravica oškodovanca do zasebne lastnine, v katero je bilo poseženo s kaznivim dejanjem, in njegov interes po učinkoviti zaščiti in varstvo njegovih pravic, pretehta nad obdolženčevo pravico do zasebnosti. Ker so bile nadzorne kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen (zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja), in ker posnetek ni nesorazmerno posegel v obdolženčevo pravico do zasebnosti, je sodišče prve stopnje zaključilo, da posnetki video nadzora ne predstavljajo nedovoljenih dokazov.
odškodninska odgovornost - premoženjska in nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - posttravmatska stresna motnja - dokazovanje z izvedencem - potni stroški - nedovoljene novote - akontacija odškodnine - valorizacija akontacij odškodnine - stroški tuje pomoči - pomoč družinskih članov - urna postavka
Toženka konkretnih trditev o tem, kako bi lahko prvo tožnik z izvajanjem psihoterapevtske obravnave (ali morebitnih drugih konkretno opredeljenih terapij) zmanjšal obseg obstoječih posledic prometne nezgode na svojem zdravju (to je preprečil nastanek škode oziroma zmanjšal njen uspeh), v postopku na prvi stopnji pravočasno ni podala. Ker takšnih (pravočasnih) trditev v postopku na prvi stopnji ni podala in ker vsebina dokaza (izvedenskega mnenja) tega ne more nadomestiti, je neupoštevno (obširno) pritožbeno pojasnjevanje, kako bi lahko prvo tožnik težave ublažil (ali celo odpravil) in kako bi moralo sodišče vse to upoštevati pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 35.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - zastopanje - prokurist - direktor - prenos pooblastila - pooblaščenec - objava v sodnem registru - obseg prokure - rok za podajo odpovedi - pooblastilo - podpis
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje veljavnosti pooblastila za samostojno zastopanje toženke, temveč gre zgolj za prenos določenih upravičenj s področja kadrovskega področja s strani direktorja toženke na posameznega zaposlenega, to je področno vodjo. ZDR-1 v prvem odstavku 20. člena izrecno določa možnost, da zakoniti zastopnik delodajalca, ki je pravna oseba, pooblasti za zastopanje posamezne zaposlene, kot tudi tretje osebe. Navedena določba je materialnopravna podlaga za sporni prenos pooblastila iz skupnega zastopanja direktorja in prokurista na posameznega zaposlenega s strani direktorja, pri čemer zadošča, da je pooblastilo podpisal zgolj direktor.
Pooblaščenec opravlja pravna dejanja za svojega pooblastitelja, v konkretnem primeru je bil to neposredno zastopani direktor, za katerega je v sodnem registru kot javni knjigi določena omejitev zastopanja. Zato ni potrebno, da bi bilo to določeno še v samem pooblastilu.
V obravnavani zadevi sta skladno s prvim odstavkom 20. člena ZDR-1 delodajalca zastopali od zakonitega zastopnika pisno pooblaščeni osebi (prokuristka in pooblaščena področna vodja), zato je za presojo pravočasnosti izredne odpovedi odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanila zadnja od njiju.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Navkljub temu, da je tožnik dokazano kršil pogodbene obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi s čiščenjem vozila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
ODZ paragraf 316, 1460. SPZ člen 266. ZTLR člen 71.
osebna služnost stanovanja - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo - volilo - priposestvovanje služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - uporaba prava - uporaba določb Občnega državljanskega zakonika (ODZ) - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje in pravična posest po odz - posest nepremičnine - pravni naslov za posest - dejanska oblast nad stvarjo - detentor - družinska skupnost - priposestvovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe
ZTLR v določilu 71. člena določa, da kdor iz naslova delovnega ali podobnega razmerja ali v gospodinjstvu izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in je dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti. Ker je šele z odselitvijo zapustnika leta 1987 družinska skupnost razpadla, sta tožnika šele tedaj lahko nastopila posest nepremičnin.
Ker SPZ priposestvovanja osebne služnosti ne ureja, prav tako ne ZTLR, je sodišče prve stopnje utemeljenost zahtevka pravilno presojalo po določilih ODZ.
ODZ glede priposestvovanja stvarnih in osebnih služnosti v paragrafu 1460 kot pogoje priposestvovanja določa pravično, pošteno in pristno posest, ki je trajala ves po zakonu določeni čas. Posest je pravična, če se opira na veljaven pravni naslov, to je pravni temelj, ki je sposoben za pridobitev (paragraf 316 ODZ). Z načelnim mnenjem Zveznega Vrhovnega sodišča z 4. 4. 1960 je bilo uveljavljeno pravilo, da znaša priposestvovalna doba za nepremičnine 20 let.
Tožnika zatrjevanega pravnega naslova - obstoja ustnega dogovora z očetom zapustnikom nista izkazala. Zgolj dalj časa trajajoče uporabljanje oziroma uživanje nepremičnin še ne pomeni priposestvovanja in s tem pridobitve osebne služnosti.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7. SPZ člen 32.
posestno varstvo - motenje posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prepozna tožba - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
Ker že iz tožbenih trditev izhaja, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30 dni potem, ko je tožnica ugotovila, da je bila ključavnica zamenjana, in ko ji je toženec na njen opomin, naj ji izroči ključe, odgovoril, da tega ne bo storil, je bila tožba glede na materialnopravno določbo 32. člena SPZ vložena prepozno. Tožbenih trditev v tej smeri se ne da dopolniti. Tožba je bila neodpravljivo nesklepčna.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 118, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.. ZPP člen 154, 154/2.. ZDSS-1 člen 38, 38/2, 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - individualni delovni spor
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila enkrat že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati. Tožena stranka neutemeljeno vztraja, da je bil tožnik s sodnim uveljavljanjem ničnosti izredne odpovedi tožene stranke vezan na rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Na strani tožnika je izpostavilo delni uspeh z zahtevkom in s tem drugi odstavek 154. člena ZPP, napačno pa se je sklicevalo na drugi odstavek 38. člena ZDSS-1. Ta določba je bila uzakonjena delavcu v korist, ne obratno. Namenjena je temu, da se na delavca, ki ga zastopa predstavnik sindikata, v primeru delnega oziroma manjšega uspeha v pravdi nanj ne prevalijo stroški delodajalca, ne pa temu, da bo delavec kril sam svoje stroške. Za slednjo odločitev je podlaga že v določbah ZPP. Navedena določba ZDSS-1 je torej v predmetnem sporu docela neuporabljiva, saj v tovrstnih sporih delodajalec krije sam svoje stroške postopka ne glede na uspeh (peti odstavek 41. člena ZDSS-1), zato je okoliščina delnega uspeha na strani tožene stranke za odmero njenih stroškov nerelavantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00012744
ZDen člen 73. ZPP člen 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 623, 623/6.
določitev odškodnine - upravičenec do denarne odškodnine - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem - odplačna pridobitev nepremičnine - pravni naslednik - univerzalno pravno nasledstvo - prevzemna družba - nova družba - prenos premoženja - statusna sprememba - prenos poslovanja družbe - pravica do izjave - ugovor prekluzije - bistvene kršitve določb postopka
Po 73. členu ZDen so do odškodnine upravičeni zavezanci, iz katerih sredstev je bila po odločbah ZDen vrnjena nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno. Določba 73. člena ZDen je pri opredelitvi odškodnine omejena na subjekte, ki so bili denacionalizacijski zavezanci in so podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Singularni pravni nasledniki so iz tega kroga izključeni.
Sporno je, ali je predlagatelj pravni naslednik pridobitelja obravnavane nepremičnine in odplačnost pridobitve.
Univerzalno pravno nasledstvo je podano, kadar ob statusnih spremembah prevzemni pravni subjekt vstopi v celotni pravni položaj prenosnega pravnega subjekta, tako da je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij.
Pravna prednica predlagatelja s prevzemom dela premoženja v upravljanje in tudi s prevzemom dela poslovanja nekdanje podružnice Narodne banke FLRJ vstopila le v posamezna pravna razmerja narodne banke, kar ne vodi do univerzalnega pravnega nasledstva oziroma celovitega prenosa premoženja z vsemi pravicami in obveznostmi. Tako se izkaže, da pogoj univerzalnega pravnega nasledstva za odškodnino po 73. členu ZDen ni izpolnjen in je predlog pravilno zavrnjen.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija
Zagotovitev misijskega dopusta oziroma navedene odsotnosti ter višja plača na misiji ne izključujeta pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena. To, da je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje v obdobju od 17. 11. 2010 do 7. 12. 2010 izrabil posebni dodatni dopust v trajanju 21 dni, ne pomeni, da ne more biti upravičen do vtoževane odškodnine za 25 neizkoriščenih dni tedenskega počitka v času misije od 24. 8. 2010 do 31. 3. 2011. Prav tako ni možno slediti pritožbeni navedbi, da je že v sami tožnikovi plači, ki je za čas napotitve v mirovne sile določena na mesečni ravni celo v pavšalnem neto znesku, zajeto tudi plačilo za neizkoriščene dneve tedenskega počitka.
dovoljenost ugovora po izteku roka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - dejstva, ki se nanašajo na terjatev - odpust obveznosti v osebnem stečaju - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe
Četudi bi obstajali utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje novih dejstev in dokazov, dolžnik ugovora po izteku roka ne sme utemeljevati z dejstvi iz časa pred nastankom izvršilnega naslova, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
izvršba - nedenarna terjatev - izročitev nepremičnine v soposest - upravičenja solastnika - izvrševanje soposesti - pasivno ravnanje - sredstva izvršbe - primernost izvršilnega sredstva
Glede na to, da je obveznost dolžnikov, da prvi upnici in A. A. izročita v soposest nepremičnino, katere solastniki so, jima izvršilni naslov pravzaprav nalaga pasivno ravnanje, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča zato v predlogu za izvršbo predlagana izvršba na podlagi 221. člena ZIZ, po katerem se sicer opravlja izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ni primerno sredstvo izvršbe. Že zgolj to je zadoščalo za odločitev višjega sodišča.
izvršba zaradi izterjave preživnine - dokazovanje plačila - pomanjkanje trditev
Dolžnik je posplošeno zatrjeval, da je plačila opravljal na roke zakonite zastopnice upnika, ne da bi svoje trditve ustrezno konkretiziral na način, da bi opredelil točen znesek in datum plačila. Sam je navedel, da je s plačili zamujal, tako tudi ni mogoče upoštevati že same datume zapadlosti posameznih mesečnih preživninskih dajatev kot dneve plačila. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, izvedba dokaza zaradi vezanosti trditvenega in dokaznega bremena ne sme nadomestiti pomanjkljivih trditev (212. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016731
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 6. OZ člen 39, 86, 119, 372. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9.
ničnost kreditne pogodbe - ničnostni razlogi - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - namenski kredit - potrošniški kredit - valutna klavzula - valutna klavzula v CHF - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - oderuška pogodba - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošten pogodbeni pogoj - dopustna podlaga - tuja valuta - spremembe valutnih tečajev - tečajne razlike - pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - kreditna tveganja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - slaboverni hipotekarni upnik - predvidljivost posledice - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - spremenjene okoliščine - konverzija terjatev
Bistvo tožbenih in pritožbenih navedb je očitek toženi stranki, da tožnikov kljub vedenju, da se bo tečaj gibal v njuno škodo, ni obvestila o visokem tveganju, ki ga prevzemata s sklenitvijo pogodbe, kar se sedaj kaže v nesorazmernih premoženjskih izgubah na njuni strani in velikih dobičkih na strani tožene stranke. Vsebinsko je te navedbe mogoče strniti v očitek o kršitvi pojasnilne dolžnosti in nepošteni pogodbeni vsebini.
Dogovor o valutni klavzuli je glavni predmet pogodbe, saj gre za bistveni del pogodbenega razmerja. Kot takšen je lahko podvržen presoji poštenosti le, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti. Slednja pa je izpolnjena le, če je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Tožena stranka je bila v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb z valutno klavzulo res ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. Navedeno velja toliko bolj v konkretnem primeru, saj je ob sklenitvi pogodbe primerjava obrestnih mer in anuitet vzbujala vtis, da je kredit z valutno klavzulo ugodnejši od kredita v domači valuti.
Glede drugega sklopa gre za vsaj pomanjkljivo ocenjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni razpolagala z informacijami v zvezi s pričakovanim gibanjem tečaja, ki bi jih morala posredovati tožnikoma.
Ključno vprašanje za presojo slabovernosti in znatnega neravnotežja v prevzetih tveganjih tako ni, ali je tožena stranka lahko predvidela natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidela, da se tveganje, ki sta ga tožnika prevzela, dolgoročno ne bo realiziralo v njuno korist, da je torej verjetnost zanju negativnega gibanja tečaja pomembno večja kot verjetnost pozitivnega gibanja.
Če bo sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, bo to odprlo vrata presoji poštenosti valutne klavzule kot glavnega predmeta pogodbe. V okviru te presoje bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je tožena stranka ob sklenitvi pogodbe ravnala dobroverno ter ali v pogodbenih pravicah in obveznostih strank obstoji znatno neravnotežje. To presojo bo moralo opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer bo moralo upoštevati vse okoliščine, ki bi jih tožena stranka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, ker pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankami, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe
napotitev na pravdo - premoženje zapustnika - manj verjetna pravica dediča - darila - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine
Glede denarnih prihrankov v približni višini 33.000,00 EUR je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da pritožnika nista izrecno izkazala, da je navedeno premoženje v času smrti zapustnika še obstajalo, zato je pravilno na pravdo napotilo njiju.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014085
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.. OZ člen 165, 246, 299.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - dejanska škoda - misija
Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po zaključku misije, saj mu je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo. Do vrnitve z misije bi namreč tožena stranka tožniku lahko še omogočila izrabo prostih dni - tedenskega počitka, po vrnitvi z misije pa tožnik izrabe prostih ur iz naslova kompenzacij v tujini, torej tudi zaradi neizrabljenega tedenskega počitka (do katerega je imel tožnik pravico na misiji v tujini), glede na ureditev v splošnih aktih tožene stranke (pravilniku), ni imel več pravice in možnosti zahtevati. Zato je lahko od tedaj dalje uveljavljal le plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (ki mu je nastala, ker je v dneh, ko bi mu moral biti zagotovljen tedenski počitek, opravljal redne delovne obveznosti za toženo stranko oziroma je bil na razpolago delodajalcu).