• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>
  • 361.
    VDS sklep Pdp 1177/2005
    18.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03377
    ZPP člen 144, 144. ZDR člen 87, 87/2, 87/3, 204, 204/3, 87, 87/2, 87/3, 204, 204/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - odklonitev sprejema - rok za vložitev tožbe
    Ker je delodajalec delavcu redno odpoved PZ iz poslovnega razloga

    potem, ko je delavec odklonil sprejem odpovedi na delovnem mestu

    in prosil, da se mu odpoved vroči na domačem naslovu, vročil na

    delavčev naslov stalnega prebivališča, je sam štel, da vročitev

    na delovnem mestu ni bila opravljena. Zato je rok za vložitev

    tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR začel teči šele z dnem

    vročitve odpovedi delavcu na naslovu njegovega stalnega

    prebivališča in ne že z dnem, ko mu je delodajalec odpoved

    poskušal vročiti na delovnem mestu, saj ob dejstvu, da tožena

    stranka ni predložila pisne zaznambe o tem, da je bilo pisanje

    puščeno v tožnikovi pisarni, o čemer so sicer izpovedale priče,

    ni gotovo, da je bila vročitev na delovnem mestu opravljena v

    skladu s 144. členom ZPP.

     
  • 362.
    VDS sklep Pdp 963/2004
    18.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03399
    ZDR člen 77, 77/1, 204, 204/1, 204/3, 77, 77/1, 204, 204/1, 204/3.
    delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
    Če delavec uveljavlja nezakonitost PZ, sklenjene za določen čas,

    mora tožbo vložiti v 30-dnevnem prekluzivnem roku iz 3. odstavka

    204. člena ZDR, ki začne teči z datumom prenehanja PZ. Če delavec

    najprej napačno zahteva odpravo kršitev pri delodajalcu po 1.

    odstavku 204. člena ZDR in šele po preteku roka iz 3. odstavka

    204. člena ZDR vloži tožbo, je tožba vložena prepozno in se

    zavrže.

     
  • 363.
    VDS sklep Pdp 1384/2005
    18.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03339
    ZPIZ-1 člen 101, 101/3, 101, 101/3. ZDR člen 88, 89, 199, 200, 88, 89, 199, 200. ZDSS-1 člen 43, 43/2, 43/4, 43, 43/2, 43/4. ZZRZI člen 40, 40.
    odpoved - začasna odredba - nedenarna terjatev - terjatev - ponudba - invalid III. kategorije - zadržanje izvršitve sklepa delodajalca
    Verjetnost terjatve ni izkazana že z navedbo, da je delodajalec

    pri odpovedi PZ s ponudbo nove pogodbe invalidu podal po preteku

    subjektivnega roka iz 5. odstavka 88. člena ZDR od nastanka

    invalidnosti, zaradi česar naj bi bila odpoved nezakonita.

    Odpoved PZ zaradi invalidnosti je poseben razlog za odpoved PZ,

    ki je urejen v 3. odstavku 101. člena ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZI

    zaradi zagotovitve ustreznega dela invalidu, zato v tem primeru

    ne pridejo v poštev roki iz 5. odstavka 88. člena ZDR.

     
  • 364.
    VDS sodba Psp 184/2004
    18.11.2005
    socialno zavarovanje
    VDS03662
    ZZVZZ člen 80, 80/1, 80/2, 81, 82, 80, 80/1, 80/2, 81, 82.
    zdravstveno zavarovanje - izbirna pravica - bolniški stalež
    Ker zakon zagotavlja pravico do proste izbire zdravnika in gre v

    odnosu med zdravnikom, ki zavarovanca zdravi in zavarovancem za

    razmerje, ki temelji na zaupanju, morajo biti navodila in

    napotila izbranega lečečega zdravnika glede zdravljenja, načina

    oziroma režima zdravljenja kot tudi glede začetka in zaključka

    bolniškega staleža, jasna in nedvoumna, saj v nasprotnem primeru

    zavarovancu ne morejo biti v škodo.

     
  • 365.
    VDS sklep Psp 656/2005
    18.11.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03670
    ZPIZ-1 člen 430, 430/1, 430/4, 449, 430/1, 430, 430/4, 449. ZDSS-1 člen 30, 30.
    pokojninsko in invalidsko zavarovanje
    Po uveljavitvi novega ZPIZ-1 s 1.1.2000, ki uzakonjuje dodatno

    obvezno pokojninsko zavarovanje delavcev na delovnih mestih, ki

    so posebno težka in zdravju škodljiva, se vzporedno, glede na 1.

    odstavek 430. člena prehodne določbe ZPIZ-1, uporabljajo tudi

    prej veljavni predpisi o štetju zavarovalne dobe s povečanjem za

    vse tiste zatečene zavarovance, ki na dan uveljavitve ZPIZ-1

    izpolnjujejo pogoje iz 4. odstavka 430. člena ZPIZ-1.

    Toženi ZPIZ se zato ne more izrekati za nepristojnega za

    odločanje o zahtevkih zavarovancev o nadaljnjem štetju

    zavarovalne dobe s povečanjem niti, glede na načelo o

    nezastarljivosti pravic iz pokojninskega in invalidskega

    zavarovanja, ugotoviti da je zahteva za nadaljnje štetje

    zavarovalne dobe s povečanjem zastarala.

     
  • 366.
    VDS sodba Pdp 1497/2004
    18.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03378
    ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2. ZDR člen 88, 88/1-1, 88/12, 115, 115/1, 115/2, 204, 204/3, 88, 88/1-1, 88/12, 115, 115/1, 115/2, 204, 204/3.
    redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje
    Ker odpoved PZ učinkuje z vročitvijo, je podana odpoved PZ iz

    poslovnega razloga, ki je bila tožnici vročena 14.8.2003,

    nezakonita, saj je tožnica dne 6.8.2003 obvestila toženo

    stranko, da bo do nadaljnjega zaradi rizične nosečnosti v

    bolniškem staležu. Odločilno je, da je bil ob vročitvi odpovedi

    toženi stranki znano, da je tožnica noseča in ne, ali ji je bilo

    to dejstvo znano že v trenutku, ko je sprejela odločitev o

    odpovedi PZ iz poslovnih razlogov tožnici dne 25.7.2005.

    Zakonitost podane odpovedi PZ se presoja glede na dejstva ob

    podani odpovedi. Podana odpoved PZ je bila glede na določbo 115.

    člena ZDR, ki prepoveduje odpoved PZ delavki v času nosečnosti,

    nezakonita, čeprav je delavka tekom individualnega delovnega

    spora spontano splavila.

    V skladu s 2. odstavkom 181. člena ZPP lahko tožeča stranka

    zahteva, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice

    ali pravnega razmerja med drugim, če tako določa poseben predpis.

    Po 3. odstavku 204. člena ZDR lahko delavec zahteva ugotovitev

    nezakonitosti odpovedi PZ v 30-ih dneh od vročitve odpovedi, zato

    je zmotno stališče, da tak ugotovitveni zahtevek delavca ni

    dopusten.

     
  • 367.
    VDS sodba Pdp 1254/2004
    18.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03351
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 39, 39/2, 39/2-3.
    odpoved delovnega razmerja - kršitev delovnih obveznosti - razporeditev na drugo delovno mesto
    Delodajalec je s tem, ko je delavki (čistilki) izdal sklep o

    napotitvi na delo v drug kraj na tri lokacije z deljenim delovnim

    časom, ravnal nezakonito, saj novi ZDR ne pozna več sklepa o

    razporeditvi v drug kraj. Skladno s 5. členom tožničine PZ,

    delodajalec delavko lahko razporedi na katerikoli objekt v okviru

    delodajalca, če se upošteva omejitev iz KP med delavci in

    družbami drobnega gospodarstva, ki določa, da razporeditev v drug

    kraj ni dopustna, če bi lahko bistveno poslabšala delavčevo

    zdravje (3. alinea 2. odstavka 39. člena KP). Napotitev na delo z

    deljenim delovnim časom na tri različne lokacije v dveh krajih in

    z delom od 10.00 do vključno 22.00 ure ob tem, da tožena stranka

    tožnici ni organizirala prevoza, tudi po oceni pritožbenega

    sodišča predstavlja napotitev na delo, ki bi lahko vplivala na

    poslabšanje tožničinega zdravja, sploh glede na to, da je bila

    tožnica že predhodno v dalj časa trajajočih bolniških staležih.

    Ker tožnica ni ravnala v skladu s sklepom o razporeditvi, ki je

    nezakonit, ni kršila pogodbenih obveznosti oz. ni neupravičeno

    izostala z dela, zato podana odpoved ni zakonita.

     
  • 368.
    VDS sodba Pdp 1045/2004
    18.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03395
    ZPP člen 105, 105/3, 315, 315/1, 105, 105/3, 315, 315/1. ZDR člen 52, 54, 52, 54.
    pogodba o zaposlitvi - zahtevek - sklepčnost tožbenega zahtevka - vmesna sodba
    1. Pogodba o zaposlitvi za določen čas ni nezakonita le zato, ker

    razlog za sklenitev, tj. "začasno povečan obseg del", ni

    konkretiziran. Konkretizacija razloga za sklenitev PZ za določen

    čas ni dokaz, da je PZ sklenjena zakonito, ampak le olajšuje

    dokazovanje, da je bil podan zakoniti razlog za sklenitev PZ za

    določen čas. Ker v obravnavanem primeru ni bil dokazan obstoj

    tega razloga iz 52. člena ZDR, PZ za določen čas ni bila

    sklenjena zakonito in se šteje, da je bila sklenjena za nedoločen

    čas (54. člen ZDR). V takem primeru ni potrebno sklepati nove PZ

    za nedoločen čas, saj že sklenjena PZ velja v vseh določbah,

    razen glede časa trajanja.

    2. Tudi če delavec zgolj opisno zahteva priznanje vseh pravic iz

    delovnega razmerja, je zahtevek sklepčen. Odločitev o opisno

    postavljenem zahtevku ima lastnost vmesne sodbe. Če delodajalec

    obveznosti ne izpolni prostovoljno, lahko delavec vloži novo

    tožbo, s katero po višini vtožuje prikrajšanje pri plači.

     
  • 369.
    VDS sodba Pdp 1252/2004
    18.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03350
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
    odpoved delovnega razmerja
    V postopku redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga mora

    delodajalec delavcu ponuditi drugo ustrezno delo (3. odstavek 88.

    člena ZDR). Za drugo ustrezno delo se šteje delo, za katerega se

    zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za

    opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu in za katerega

    obstaja potreba za sklenitev PZ za nedoločen čas, saj je bila

    delavcu odpovedana PZ za nedoločen čas. Če delodajalec delavcu ne

    ponudi sklenitve neustrezne PZ, v konkretnem primeru PZ za

    določen čas, podana odpoved PZ iz poslovnega razloga ni

    nezakonita zaradi kršitve 3. odstavka 88. člena ZDR, saj

    delodajalec delavcu ni dolžan ponuditi neustrezne

    zaposlitve.

     
  • 370.
    VDS sklep Pdp 363/2005
    18.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03383
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. ZDSS-1 člen 39, 39/1, 39, 39/1.
    zavrnilna sodba - zamudna sodba - nesklepčnost tožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    Če tožena stranka ne odgovori na tožbo delavca, tožba pa ni

    sklepčna, mora sodišče delavcu dati rok za odpravo neskepčnosti

    tožbe in šele nato, če delavec tožbe ne popravi, izda zavrnilno

    zamudno sodbo (1. odstavek 39. člena ZDSS-1). Če sodišče izda

    zamudno sodbo, ne da bi delavcu dalo dodaten rok za odpravo

    neskepčnosti tožbe, stori kršitev po 7. točki 2. odstavka 339.

    člena ZPP.

     
  • 371.
    VDS sodba in sklep Pdp 1778/2004
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03335
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 97, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 97.
    odpoved delovnega razmerja - sistemizacija delovnih mest - kriteriji za določitev presežnih delavcev - določen čas
    Spremeba sistemizacije ni pogoj za zakonitost redne odpovedi PZ

    iz poslovega razloga. Če delodajalec ugotovi zmanjšanje potreb po

    številu izvajalcev na posameznem delovnem mestu, mu sistemizacije

    ni potrebno spreminjati vsakokrat, ko se taka situacija pojavi.

    Če se je v sistemizaciji število izvajalcev na delovnem mestu

    varilec težke posode zmanjšalo le za enega delavca, v resnici pa

    je odpoved PZ iz poslovnega razloga podana dvema delavkama,

    odpoved ni nezakonita.

    Če delodajalec PZ iz poslovnega razloga redno odpove le enemu

    delavcu, ni potrebno uporabiti kriterijev za določitev delavca,

    kateremu bo odpovedana PZ. Če delodajalec pri določitvi delavca,

    kateremu bo odpovedal PZ uporabi svoje kriterije (v tem primeru

    starost delavk), to ni nezakonito.

    Če delodajalec po odpovedi PZ iz poslovnega razloga za

    določen čas zaposli delavca na delovnem mestu, ki bi lahko

    bilo ponujeno tožnici, to ni nezakonito, saj ni izkazano, da

    bi bilo pri deladojalcu to delo stalno potrebno. Delodajalec

    mora pred odpovedjo delavcu drugo ustrezno delo ponuditi le

    v primeru, če na takem delovnem mestu potrebuje dodatnega

    delavca za nedoločen čas za polni delovni čas.

     
  • 372.
    VDS sklep Pdp 969/2005
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03348
    ZPP člen 343, 343/1, 343/2, 343/3, 343, 343/1, 343/2, 343/3. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.
    pritožbeni postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - dovoljenost pritožbe
    1. V 30. členu ZDSS-1 je urejen pritožbeni postopek, ki se začne

    na pobudo stranke, ki je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča

    prve stopnje. Odločanje sodišča druge stopnje je odločanje o

    pritožbi te stranke. Novost, ki jo prinaša citirana določba

    ZDSS-1 v procesnem smislu, je možnost pritožbe zoper sklep

    sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje

    in vrnitvi zadeve v novo sojenje. Pritožba zoper sodbo sodišča

    prve stopnje in pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje sta

    celota. Pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča predstavlja le

    nadaljevanje že sproženega "pritožbenega postopka", v katerem se

    odloča o pritožbi zoper sodbo - pritožba zoper sklep sodišča

    druge stopnje je zato lahko le nadaljevanje in izpeljava pritožbe

    zoper sodbo, kar pomeni, da jo lahko vloži le stranka, ki se je

    pritožila zoper sodbo, medtem ko pritožba stranke, ki se ni

    pritožila, ni dovoljena.

    2. Pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve

    sodišču prve stopnje v novo sojenje je pravno sredstvo, s katerim

    lahko stranka, ki je vložila pritožbo zoper sodbo, zahteeva

    preizkus pravilne uporabe 1. odstavka 30. člena ZDSS-1, to je,

    ali je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo, da nepravilnosti

    ni mogoče popraviti z ponovljeno ali dopolnjeno izvedbo dokaza na

    obravnavi pred sodiščem druge stopnje. V pritožbi ni mogoče

    uveljavljati drugih pritožbenih razlogov, zlasti pa ni namen te

    pritožbe preizkus pravilnosti pravnih stališč pritožbenega

    sodišča na Vrhovnem sodišču RS.

     
  • 373.
    VSK sodba I Cpg 365/2004
    17.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK02276
    ZOR člen 66, 66. ZPP člen 8, 212, 227, 8, 212, 227.
    trditveno in dokazno breme - prosta presoja dokazov - navidezna pogodba - pristnost listine - poziv k predložitvi listine
    Odločitev sodišča prve stopnje je lahko le posledica skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter podlaga uspeha celotnega postopka, vendar v okvirih trditvenih in dokazno podprtih navajanj strank.

    Ob dejstvu, da je tožeča stranka prerekala verodostojnost listine, je bilo dokazno breme, da je ta listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila, to pa je tožene stranke.

     
  • 374.
    VSK sodba I Cpg 191/2005
    17.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01390
    ZOR člen 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2, 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2.
    grajanje napak - razdrtje pogodbe
    Pravno zmotno je stališče tožene stranke, da je napake po določilih ZOR mogoče grajati le s priporočenim pismom, brzojavko ali na kakšen drug zanesljiv način in da ustno grajanje napak ne zadošča.

     
  • 375.
    VDS sodba Pdp 1520/2004
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03391
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved - znak kaznivega dejanja - žaljiva obdolžitev - kršitev delovnih obveznosti
    Ker niso dokazane domnevne žaljive izjave delavca na zboru

    delavcev, s čimer naj bi tožnik storil kršitev pogodbene ali

    druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake KD

    žaljive obdolžitve, ni podan niti razlog za izredno odpoved

    PZ po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZRD niti po 2. alinei

    1. odstavka 111. člena ZDR (hujša kršitev pogodbenih aki

    drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjena naklepno

    ali iz hude malomarnosti).

     
  • 376.
    VDS sklep Pdp 1343/2005
    17.11.2005
    delovno pravo
    VDS03617
    ZST člen 4, 9, 9/1, 4, 9, 9/1. ZDSS člen 62, 62/3, 62, 62/3.
    sodna taksa - plačilo - nastanek obveznosti
    Ker je v času vložitve tožbe še veljla določba 62. člena ZDSS, je

    obveznost plačila takse nastala šele po pravnomočnosti sodbe.

    Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po

    preteku leta, v katerem je potrebno takso plačti, to je v

    obravnavanem primeru po preteku leta, ko je sodba postala

    pravnomočna.

     
  • 377.
    VSK sodba I Cpg 371/2004
    17.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK03006
    ZZ člen 23, 26, 27. ZOR člen 103, 103/1, 105, 103, 103/1, 105.
    koncesijska pogodba - ničnost - zavod
    Čim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sklenjena koncesijska pogodba ni bila v nasprotju s takrat veljavno zakonodajo, je brez pravne podlage sklicevanje tožene stranke na ničnost pogodb po takrat veljavnem 103. čl. ZOR.

     
  • 378.
    VDS sodba Pdp 475/2004
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03409
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - letni dopust
    Če delodajalec delavcu v času koriščena letnega dopusta na domači

    naslov sporoči, da mora prekiniti s koriščenjem letnega dopusta,

    čeprav ve, da se delavec ne nahaja doma, ampak je v tujini,

    delavcu ni mogoče očitati, da je v času po pozivu neupravičeno

    izostal z dela. Zato ni podan razlog za izredno odpoved PZ po 2.

    alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.

    Če PZ ne vsebuje določbe o številu dni letnega dopusta, niti

    tožena stranka o tem ne predloži drugega dokaza o tem, ne

    more le s plačilnimi listami dokazovati, da je delavec z

    dela ostal neupravičeno, ker mu po izrabi tega dopusta ni

    ostalo dovolj letnega dopusta za čas kolektivnega dopusta.

     
  • 379.
    VSL sklep I Cpg 902/05
    17.11.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL07440
    ZGD člen 293, 294, 293, 294.
    pravica do obveščenosti delničarja
    V okviru 294. člena ZGD ne more uživati pravnega varstva zahtevek predlagatelja na izročitev posameznih listin. Kot rečeno je sodno varstvo omejeno na pravico, da uprava delniške družbe delničarju poda informacije, ki jih mora delničar konkretizirano zahtevati od uprave. Kako in na kakšen način bo uprava to svojo obveznost izpolnila, pa ni v domeni delničarja, ki posamezno informacijo zahteva. O načinu podajanja zahtevanih informacij odloči uprava družbe, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se uprava lahko odloči, da bo zanesljivost zahtevanih informacij utemeljila tudi s tem, da dovoli vpogled v posamezne listine. To pa ne pomeni, da ima delničar za uresničitev pravice do obveščenosti podlago za zahtevek na izročitev posameznih listin, v kolikor bi izhajal iz predpostavke, da bo uprava samo na ta način lahko zanesljivo izkazala zahtevane informacije.

     
  • 380.
    VSC sklep Cp 1688/2005
    17.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01147
    ZIZ člen 34, 34/3, 38, 38/5, 43, 43/1, 34, 34/3, 38, 38/5, 43, 43/1.
    izvršilni stroški - sredstvo in predmet izvršbe
    Pri odločanju o izvršilnih stroških je potrebnost stroškov v smislu I. odst. 38. člena ZIZ potrebno presojati izvajajoč iz dejanskega stanja vsakega posameznega, konkretnega primera.

     
  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>