Svet za avtorsko pravo - sestava - določitev tarife za uporabo avtorskih del - avtorski honorar in nadomestilo - primerna tarifa - gostinski lokal - tožba v upravnem sporu - zavrnitev tožbe
Svet lahko odloča le med strankami, ki so stranke postopka, začetega pred Svetom, in ne more širiti kroga udeležencev, ki naj v postopku sodelujejo. Predlagatelj (SAZAS) je v zahtevi izrecno zahteval določitev tarife oziroma avtorskega nadomestila za uporabo glasbe v gostinskih lokalih članov OZS in v tem okviru je Svet tudi odločal. Zato se je Svet v izpodbijani odločbi pravilno omejil le na razmerje med predlagateljem (SAZAS) in nasprotno stranko (OZS) in skladno s četrtim odstavkom 157.a člena ZASP tudi poslal predlagateljevo zahtevo nasprotni stranki ter jo pozvala, da se o njej izreče. Zato ugovori tožeče stranke, da bi morala biti v postopek pritegnjena tudi Gostinsko-turistična zbornica Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.
Glede na določbe prvega odstavka 2. člena ZUS-1 primernost osnove in višine tarife ni stvar presoje v upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost izpodbijane dokončne odločbe.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident ni niti opredelil pravnega vprašanja, niti navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, prav tako tudi ne okoliščin, ki izkazujejo pomembnost pravnega vprašanja, zato ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
avtorska pravica - odgovornost več oseb za isto škodo - napeljevanje h kršitvi avtorske pravice - naklep
Civilno pravo se pri opredeljevanju udeležbe več oseb pri sopovzročitvi škode opira na pojmovno bolj izdelane kazenskopravne nauke. Ni dvoma, da je [toženka] naročila objavo ne samo članka, pač pa tudi spornih fotografij; vendar pa ni bilo ugotovljeno, da bi jih bila naročila z namenom, da bi bile te objavljene brez tožničine privolitve. Tudi v tožničinih trditvah ni najti konkretnega zatrjevanja toženkinega naklepa, najsi gre za napeljevanje ali za sostorilstvo.
ZIL člen 90, 91. ZIL-1 člen 120, 143, 143/1, 143/1-a. URS člen 2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - razveljavitev znamke zaradi neuporabe – prehodne določbe ZIL-1 - prekrita pravna praznina – teleološka redukcija – zaključek postopka po določbah ZIL
Ker je določba, da z dnem, ko začne veljati ZIL-1, preneha veljati ZIL, končna določba, potrebne prehodne ureditve pa ZIL-1 nima, Vrhovno sodišče zaključuje, da točka a prvega odstavka 143. člena ZIL-1 prekriva pravno praznino. Določbo točke a prvega odstavka 143. člena ZIL-1 je treba razumeti ustrezno zoženo, tako da ne velja v tolikšnem obsegu, kolikor „je treba postopek pred Uradom zaključiti po predpisih, po katerih se je postopek začel,“ se pravi na podlagi določb 90. in 91. člena ZIL.
ZIL-1 člen 120, 120/1, 136, 136/1. ZIL člen 90, 90/1, 91, 91/3.
postopek razveljavitve mednarodne znamke zaradi neuporabe – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - sprememba zakona – izdaja ugotovitvene odločbe s strani Urada za intelektualno lastnino
Vprašanje uporabe novega ali starega zakona v postopkih razveljavitve znamke je odvisno od tega, ali je imela stranka v postopku pred sodiščem možnost spremeniti tožbo tako, da bi jo uskladila s spremenjenim režimom novega ZIL-1. Če te možnosti ni imela, je treba postopek pred Uradom zaključiti po predpisih, po katerih se je postopek začel. Stranki zaradi spremembe zakonodaje ni mogoče odreči izvršitve sodbe, na izdajo katere so bile pred tem vezane določene pravne posledice in za katere se je stranka upravičeno zanesla, da jih bo lahko dosegla.
ZUP člen 42, 42/1. ZUS člen 34, 34/1-4. ZIL-1 člen 110, 110/3, 129, 129/1, 129/4.
vzdrževanje patenta – prenehanje patenta – pravni interes tožnika - plačnik pristojbine - imetnik patenta – stranka v postopku vzdrževanja patenta – stranka v postopku prenehanja patenta
Okoliščina, da sme v skladu s četrtim odstavkom 129. člena ZIL-1 postopek vzdrževanja patenta sprožiti kdorkoli, ne pomeni, da ima v njem vsak plačnik tudi položaj stranke.
vzdrževanje patenta – prenehanje patenta – plačnik pristojbine za patent – stranka v postopku vzdrževanja patenta - pravni interes tožnika - plačnik pristojbine za tuj patent
Pritožbeno sodišče sprejema zavrnitev teze, da naj bi plačnik pristojbine za patent s takim plačilom sam postal stranka v postopku vzdrževanja patenta, ki poteka v okviru postopka prenehanja patenta, zaradi česar – in seveda zlasti zaradi tega, ker je patent tuj – tudi v upravnem sporu zoper odločbo o prenehanju patenta ne more uveljaviti nobene svoje pravice ali neposredne, na zakon oprte koristi.
blagovna znamka - kršitev pravice iz znamke v tranzitu blaga - tranzit ponaredkov - špediter - upoštevanje argumentacije iz odločb SES - pravni vir
Tranzit ponaredkov prek Republike Slovenije sam po sebi še ne zadošča za uveljavitev pravice iz znamke po 47. členu ZIL-1. Postopek tranzita bi moral nujno voditi do trženja blaga v Republiki Sloveniji oziroma bi morala prodaja ali ponudba blaga v postopku tranzita nujno obsegati dajanje tega blaga na slovenski trg.
Odločbe evropskih sodišč v zadevah pred slovenskimi sodišči, ki se presojajo po slovenskem pravu, niso zavezujoč pravni vir, vendar pa se njihova argumentacija zaradi svojega prepričevalnega učinka (če se prilega zakonski ureditvi) lahko uporabi kot argument, na katerega nacionalna sodišča oprejo svoje odločitve.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR
VS1011556
ZPOmK člen 10, 10/5, 10/5-5.
upravni spor – omejevalna ravnanja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – trg ravnanja z odpadno embalažo – pojem zlorabe – pogojevanje sklepanja pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi niso povezane z vsebino teh pogodb – rezervni vzrok protikonkurenčne posledice – zloraba znamke
Revidentka je zlorabila prevladujoči položaj na trgu ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, s tem, da je onemogočala prehod uporabnikov storitev ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek (zavezancev), med konkurenti, med drugim z vezavo prenosa obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, in tiste, ki je komunalni odpadek, ter zahteve po prenosu celotne količine embalaže zavezanca na revidentko s predvidenimi sankcijami za odstopanje od vnaprej napovedane letne količine v povezavi z uveljavitvijo neupravičeno dolgega 12-mesečnega odpovednega roka. Četudi bi držalo, da definicije iz Pravilnika in Uredbe v posameznih primerih ne dopuščajo sledenja količini embalaže ves čas od dajanja izdelka na trg do končnega nastanka ene, druge ali obeh vrst odpadne embalaže, to ni odločilno, saj to ne velja v vseh možnih primerih. Kadar zavezanec za ravnanje z odpadno embalažo svoje dolžnosti glede obeh njenih vrst ne bi mogel racionalno izpolnjevati preko več za to specializiranih družb, se za to pač ne bi odločil. Vendar pa so zavezanci (obstoječi in bodoči), pri katerih je možna dovolj ostra razmejitev, da bi bili svoje dolžnosti mogli tako izpolnjevati, z vso svojo embalažo neupravičeno vezani zgolj na storitve revidentke. To tudi v bistvenem utemeljuje revidentkino zlorabo njenega prevladujočega položaja v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 10. člena ZPOmK.
Prehod zavezancev med konkurenti je revidentka neupravičeno onemogočala tudi z zahtevo za vstop zavezancev v sistem revidentke v primeru, da je na embalaži, ki jo dajo v promet na ozemlju Republike Slovenije, znak zelena pika. Sodišče prve stopnje in Urad nista zanikala upravičenj, ki izhajajo iz pravic razpolaganja z zadevno znamko, saj priznavata oziroma vsaj dopuščata, da gre za kolizijo med varstvom intelektualne lastnine in varstvom konkurence. Vendar pa to za obravnavano zadevo ni odločilno. Bistveno je namreč to, da je bila ta pravica industrijske lastnine zlorabljena za neupravičeno vezavo zavezancev za ravnanje z odpadno embalažo na uporabo revidentkinih storitev za ravnanje s to embalažo. Sodišče prve stopnje je soglašalo s stališčem Urada, da bi bila naložitev obveznosti zavezancem, da posebej označijo (s prelepljenjem znaka ali kako drugače) embalažo, ki ne sodeluje v sistemu revidentke, nesprejemljiva (v smislu: pretirana, nesorazmerna, takšna, ki predstavlja „znatne dodatne stroške“).
ZOR člen 210, 210/3, 214, 219. ZIL člen 93, 93/1. ZIL-1 člen 121a, 121a/2. URS člen 60.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičeno izkoriščanje tuje znamke - pojem koristi - neutemeljen prihranek - licenčna analogija - obseg vrnitve - zamuda z vračilom prejete koristi - zamudne obresti
Znesek, prisojen za vsako posamezno leto nedovoljene uporabe znamke, je zmnožek števila v zadevnem letu prodanih srajc, označenih z zavarovanim znakom, aktualne veleprodajne cene za srajco in stopnje ugotovljene primerne licenčnine. Zmnožek se prilega koristi iz 219. člena ZOR oziroma tretjega odstavka 210. člena ZOR, h kateri poleg zvečanja premoženja spada tudi njegova ohranitev, vključno z zmanjšanjem premoženja, ki pa je manjše, kot bi bilo brez prispevka tujega premoženja. Korist je, skratka, tudi neutemeljen prihranek.
Člen 214 ZOR predpisuje kdaj prejemnik koristi pride v zamudo. Čeprav sicer drži, da tožnica ni imela čiste denarne terjatve, se pravi terjatve, ki bi že ob nastanku obstajala v točno določeni višini (znesku), pač pa je bil obseg okoriščenja določen šele na podlagi poznejše ocene, to na nastop toženkine zamude ne vpliva. Ob namerni kršitvi zamuda nastaja sproti, kadar nastaja slaboverna korist.
Zahtevki, s katerimi se zahteva abstraktna prepoved glede „drugih izdelkov,“ glede „drugih znakov, ki posnemajo določene registrirane znamke“ in glede „drugega načina uporabe“ ter abstraktna odstranitev „vseh izdelkov“ in izdelkov označenih „z znaki, ki posnemajo določene registrirane znamke“ že zaradi nekonkretiziranosti samih tožbenih predlogov ne omogočajo presoje o predpostavkah kršitvenega dejanja in zato ne morejo biti utemeljeni.
Tožeča stranka ne more „v naprej in na zalogo“ doseči sodne prepovedi vseh vrst možnih kršitev, tudi tistih, ki se v določeni pojavni obliki (še nikoli) niso zgodile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0011854
ZPP člen 339, 339/2-14.
pogodba o izvedbi arhitekturnega dela - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med zapisnikom o glavni obravnavi in ugotovitvami sodbe o vsebini zapisnika
Ob izhodiščnem stališču, da podvarianta variante 2 ustreza strokovnim zahtevam za izdelavo idejnih rešitev, je stališče sodišč o vsebini izvedenčevega mnenja glede izvedljivosti stopnic, predvidenih v tožnikovi rešitvi, skladno z izpovedbo izvedenca o tem.
ZIL-1 člen 43, 43/1, 43/1b, 43/1c, 43/1e, 43/1h, 43/2.
pravo znamk - dovoljena revizija - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - opisen, značajen znak - pridobljen razlikovalni učinek - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske Skupnosti
Zahtevani razlikovalni učinek v smislu drugega odstavka 43. člena ZIL-1 se nanaša na uporabo znaka v povezavi z blagom in storitvami prijavitelja. Za ugotovitev o njegovem obstoju je med drugim treba dokazati: i) da je prijavitelj znak uporabljal za označbo blaga ali storitev, ki so predmet prijave in tako označeval njihov izvor, ii) da znaten del potrošnikov prepoznava blago ali storitve, označene s takem znakom, kot blago ali storitve prijavitelja (in ne katerega drugega ponudnika podobnega blaga ali storitev).
ZOR člen 366, 373, 373/1. ZAP člen 3, 3/1. ZASP člen 5, 5/1.
avtorsko pravo - avtorsko delo - firma - varstvo avtorskih pravic - zaščita besedne zveze slovenska hranilnica in posojilnica - individulanost - uporabnina - občasne terjatve - zastaranje pravice
Po pogodbi pravdnih strank mora toženka tožniku za uporabo besedne zveze „slovenska hranilnica in posojilnica“ v firmi plačevati uporabnino. Edino plačilo, ki ga je toženka opravila, je bilo 20. 12. 2000, ko je plačala uporabnino za leto 2000. Zadnji stavek prvega odstavka 373. člena ZOR, ki vsebuje zahtevo, da dolžnik po najstarejši neplačani zapadli terjatvi ni izvršil nobene dajatve več, nima takega pomena, kot mu ga pripisuje revident: po njegovem naj bi plačilo uporabnine za leto 2000 učinkovalo tako, da sama pravica, iz katere izvirajo občasne obveznosti plačila uporabnin, ne bi zastarala, sicer naj bi bila ta zakonska zahteva zapisana po nepotrebnem. Vendar je njen smisel drug. Brez nje bi namreč že ena sama neplačana terjatev, starejša od petih let, kljub plačevanju nadaljnjih občasnih terjatev povzročila zastaranje same pravice, kar bi bilo očitno neustrezno.
Besedna zveza „slovenska hranilnica in posojilnica“ je navaden izraz, v katerem ni mogoče razpoznati nobenih individualnih potez ustvarjalnosti.
varstvo avtorske pravice - predelava arhitekturnega avtorskega dela - pravica do spoštovanja dela
Toženca le z izdelavo projektne dokumentacije za objekt, ki naj bi stal na za zdaj še nezazidanem zemljišču toženca, v že realizirani objekt nista mogla poseči, zato predpostavke za kršitev pravice do predelave iz 44. člena ZASP niso podane. Dejstvo, da je tožnik zasnoval arhitekturno ureditev kot enovito celoto, ne more biti odločilno.
Predelava je stvaritev, pri kateri se prevzemajo bistvene poteze tujega dela v lastno delo. Toženka tožnikovega avtorskega dela v svoje delo ni vključila, niti ga ni prilagodila ali priredila.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CARINE - UPRAVNI SPOR
VS1011063
ZUS-1 člen 83, 83/3, 89, 107, 107/2. ZCUKPIL člen 9, 11, 11/1.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - carinski ukrepi pri kršitvah pravic intelektualne lastnine - zaseg blaga
Glede na prvi odstavek 11. člena ZCUKPIL je odločba o zasegu blaga začasne narave in lahko pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Blago, ki je bilo predmet odločbe o zasegu blaga, je postalo predmet pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča, ki je pristojno za odločanje o kršitvah pravic intelektualne lastnine. V takem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni več pravovarstvenega interesa za revizijsko presojo zakonitosti odločbe o zasegu blaga, saj njegovega lastnika v ničemer več pravno ne zavezuje.
avtorsko pravo - omejitve avtorske pravice - citiranje avtorskega glasbenega dela - gramatikalna razlaga zakona
Da bi za citiranje glasbenih avtorskih del, veljale posebnosti, ne drži. Že na podlagi gramatikalne razlage besedila prvega odstavka 51. člena ZASP moč dognati, da ZASP dopušča citiranje vseh kategorij avtorskih del, pri čemer pa mora biti citat bistveno manj obsežen od nosilca citata (odlomki del). Ker so glasbena avtorska dela običajno materialno fiksirana v obliki zapisa skupka partov ene glasbene kompozicije, ki so združeni, da bi se hkrati izvajali, je logično, da se v knjižnih delih citirajo predvsem tako, da se navede odlomek partiture.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0011606
ZPP člen 254, 254/3. ZAP člen 3, 57.ZASP člen 5, 167.
avtorska pravica - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - avtorsko delo - prodajna stojnica - dela uporabne umetnosti - monizem - koncept konstitutivnih prenosov materialnih avtorskih pravic
Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške kulturne dediščine, ki je v obči lasti in po tretji strani od drugih varovanih avtorskih del. Pri delih uporabne umetnosti je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva, ustvarjalni manevrski prostor zožan.
Zakonsko terminologijo, predvsem izraza pravica in prenos, je razumeti kot tehnična termina in kot prilagoditev posebnostim pri eksploataciji avtorskih del. Prenos torej ne pomeni dobesedno prenosa, temveč gre za obremenitev enovite pravice, kar pomeni, da se materialna pravica od avtorja ne izloči, temveč se v njenem obsegu le obremeni njegova avtorska pravica kot celota. Če tretje osebe kršijo preneseno pravico, njen pridobitelj pa ne reagira, je tudi avtor legitimiran, da nastopi zoper kršilce.