Ugotavljanje nedopustnosti izvršbe v pravdi je namenjeno bodisi končanju izvršbe bodisi temu, da si dolžnik zagotovi možnost nasprotne izvršbe. Iz tožbenih trditev in listin, ki jih je tožnik priložil tožbi, je razvidno, da sta bila rubež denarnih sredstev s tožnikovega transakcijskega računa in njihov prenos na toženčev račun opravljena januarja 2015. Ob vložitvi tožbe (julija 2016) je bila izvršba očitno že končana, obenem pa je že potekel tudi objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo. V tem primeru zato tožnikov zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in razveljavitev sklepa o izvršbi nima opore v materialnem pravu.
Tožnik je dvakrat izpolnil isto obveznost, prvič prostovoljno in drugič na podlagi sklepa o izvršbi, s čimer je bil toženec neupravičeno obogaten. Ker je obveznost s prostovoljno izpolnitvijo prenehala (prvi odstavek 270. člena OZ), ob drugi, prisilni izpolnitvi, ni več obstajala. Tožniku zato v skladu s 190. členom OZ pripada povračilni zahtevek.
Zamudne sodbe ni dovoljeno izdati, kadar so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju s predloženimi dokazi ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). V takem primeru lahko sodišče o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloči šele po opravljeni glavni obravnavi.
Tožena stranka je predlagala prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o predlogu za obnovo postopka v zadevi VI Pg 530/2009, s katero naj bi bilo odločeno o predhodnem vprašanju v tem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo zoper takšno pravnomočno sodbo vloženo izredno pravno sredstvo.
Tožena stranka s pritožbo vsebinsko ne izpodbija odločitve o prekinitvi postopka, zahteva le, da bi sodišče moralo odločiti o njenem ugovoru res iudicata. Sodišče odloči o takšnem ugovoru, če šteje, da je utemeljen. Če pa šteje, da ugovor, da je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno, ni utemeljen, svojega stališča ne izrazi v obliki sklepa, ampak nadaljuje z razpravljanjem v zadevi, odločitev o obstoju te negativne procesne predpostavke za vodenje pravde pa sprejme skupaj z odločitvijo o glavni stvari.
mokra in spolzka tla - padec na mokrih tleh - načelo prepovedi povzročanja škode - neskrbno ravnanje - soprispevek oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Glede na dejstvo, da je tuš uporabljalo veliko število ljudi ter s tem povezano veliko možnost prisotnosti mokrote na kopalniških tleh, je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke neskrbno, saj bi bilo drsnost mokrih tal mogoče preprečiti že z enostavnim ukrepom, to je namestitvijo nedrseče talne podlage (tekstilne ali gumijaste). Direktno o namestitvi takšne podlage ne govori noben predpis. Takšna dolžnost zavarovanca tožene stranke pa izhaja iz splošnega načela prepovedi povzročanja škode oziroma načela neminem laedere, po katerem se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Takšna dolžnost zavarovanca tožene stranke je obstajala ne glede na to, ali je kateri od obsojencev namestitev talne podlage zahteval in ne glede na to, ali se je že zgodil kakšen podoben škodni dogodek, saj bi se zavarovanec tožene stranke glede na poznavanje razmer moral zavedati nevarnosti padca katerega od obsojencev.
Ker je bilo prisotno tako vedenje tožnika o mokroti tal in njegova dolžnost prispevati k čiščenju tal v kopalnici (pred in po tuširanju), je tožnikov soprispevek k nastali škodi oceniti na 50%.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - upravičenje do posesti - dovoljenje za uporabo - razlaga pogodbe
V zadevi je sporno, ali ima toženec pravico do uporabe objekta, ki temelji na dogovoru oziroma soglasju tožnice, da lahko brezplačno ostane v spornem objektu vse dokler tožnica ne zgradi novega objekta in na toženca tudi prenese lastninsko pravico. Sodišče prve stopnje je jasno in prepričljivo pojasnilo, zakaj verjame, da je tožnica (le) sprva tožencu dovoljevala brezplačno uporabo starega objekta. Povsem logični in izkustveno prepričljivi so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da je tožnica utemeljeno preklicala dovoljenje za uporabo starega objekta takrat, ko je bilo jasno, da toženec novega objekta ne bo kupil oziroma je postalo jasno, da do realizacije projekta pod pogoji iz Pogodbe o projektnem financiranju ne bo prišlo.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - pripoznanje zahtevka - pasivnost tožene stranke - nevložitev odgovora na tožbo
Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi.
ZPP člen 142, 142/8, 338, 338/1, 350, 350/2. ZNP člen 31, 31/3.
rok za pritožbo - začetek teka pritožbenega roka - vročitev odločbe pooblaščencu - prepozna pritožba - pritožbeni razlogi - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Ker je predlagatelj vložil zoper sklep o ureditvi meje prepozno pritožbo, je odločitev o njej s sklepom višjega sodišča postala pravnomočna.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(3), 428.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - preklic dovoljenja
Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na poslovnem naslovu, družbi, kateri je dal dovoljenje za poslovanje na istem poslovnem naslovu, tega dovoljenja ne sme pozneje odreči ali preklicati, pač pa da družbe iz tega razloga registrsko sodišče ne sme izbrisati iz sodnega registra.
Ker ZFPPIPP v poglavju o postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne določa, da predstavlja preklic izjave, podane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja, ki je želel s sodno odločbo doseči tako posledico na podlagi dejstva, da je izjavo o dovoljenju, po vpisu poslovnega naslova v sodni register, preklical. Tako kot predlaga pritožnik, ni mogoče razlagati določbe tretje alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki govori o subjektu, ki ima v sodni register vpisan kot poslovni naslov naslov, na katerem stoji objekt, katerega subjekt vpisa ni lastnik, oseba, ki je lastnik, pa mu ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Razlaga zakona, da gre tudi v primeru preklica izjave o dovoljenju za enak primer kot ga določa ZFPPIPP v tretji alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena, ni pravilna (je preširoka, ne ustreza namenu zakona, za gospodarski subjekt kot je obravnavani pa tudi ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016393
ZPP člen 359. ZVKSES člen 4, 4/4, 17, 17/1, 17/2, 20, 20/2. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2003) člen 10, 10/2, 14, 14/6. OZ člen 478, 494.
varstvo kupcev stanovanj - refleksna škoda - nesklepčnost trditev - materialno procesno vodstvo - pogodbena kazen - zahtevek na znižanje kupnine - stvarna napaka - pravna napaka - omejitve javnopravne narave - odgovornost prodajalca za pravne napake - izvedensko mnenje pred pravdo
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je pričakovanje kupca, da bo stanovanje, ki ob sklenitvi prodajne pogodbe še ni zgrajeno, ustrezalo standardom po Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, sicer razumno in utemeljeno, če odstopanje od teh standardov ni dogovorjeno. V konkretnem primeru je šlo ravno za to. Pravdni stranki sta namreč s pogodbo definirali obseg del, ki jih je bila tožnica dolžna v stanovanju opraviti pred njegovo izročitvijo toženki. S tem sta vsaj posredno določili tudi to, katerim standardom bo moralo stanovanje ustrezati. Ker s pogodbo ni bilo dogovorjeno, da bo tožnica toženki zagotovila tudi shrambo (oziroma vrtno uto) ter okenska senčila, v tem pogledu o stvarni napaki ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi oceni, da je stanovanje, ki ga je toženka kupila, obremenjeno s pravno napako. Ni namreč sporno, da je bila gradnja izvedena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem (namesto enostanovanjske je bila zgrajena dvostanovanjska stavba), kar rezultira v nemožnosti pridobitve uporabnega dovoljenja. Uporabno dovoljenje bi bilo mogoče pridobiti le v primeru, da bi bil predhodno spremenjen urbanistični načrt in pridobljeno ustrezno (drugačno) gradbeno dovoljenje.
Sodišče prve stopnje je menilo, da je mogoče zaradi (stvarnih in pravnih) napak, ki so odpravljive, kupnino znižati za stroške, potrebne za odpravo posamezne napake. Takšen pristop je materialnopravno zmoten in nasprotuje določilu 478. člena OZ. Za koliko se kupnina zaradi ugotovljenih napak na kupljenem stanovanju zniža, bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 478. člena OZ ugotoviti tako, da bi 1. ugotovilo vrednost, ki bi jo imelo stanovanje ob sklenitvi pogodbe na trgu, če bi bilo brez napake, 2. ugotovilo vrednost, ki bi jo imelo z ugotovljenimi napakami, 3. razliko med njima izraziti v razmerju (odstotku) in 4. v tem razmerju znižati kupnino iz pogodbe.
Oseba, ki je izdelala strokovno mnenje izven postopka, nima položaja izvedenca. Ker je tako, stranka z njenim zaslišanjem, čeprav gre za izvedeno pričo, ne more dokazovati dejstev za katera je potrebno strokovno znanje. Taka dejstva se dokazujejo z izvedencem, ki ga na predlog strank(e) postavi sodišče.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22. ZIZ člen 65, 65/2.
ugovor tretjega - odgovor na ugovor tretjega - vročanje odgovora na ugovor - pravica do izjave - kontradiktornost - absolutna bistvena kršitev določb postopka - očitna pisna pomota
Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS med drugim izhaja tudi pravica stranke oziroma udeleženca do izjavljanja v postopku. Pravica strank/udeležencev do sodelovanja v postopku (pravica do izjavljanja, kontradiktornosti) je tako osrednja in globalna procesna pravica. Bistveni pogoj za uresničevanje te pravice pa je pravica do informacije; stranka/udeleženec pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti in tudi za vse, o čemer se je za dosego učinkovitega sodnega varstva smiselno (ali celo nujno) izreči.
V konkretnem primeru tretja utemeljeno opozarja, da ji je kršena pravica iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi ugovora tretje v celoti oprlo na navedbe upnika iz odgovora na ugovor tretje, pri čemer pa tretji upnikov odgovor na njen ugovor ni bil vročen niti ob izdaji izpodbijanega sklepa niti kasneje.
stroški postopka- uspeh v postopku - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - nepoštena poslovna praksa - naročniška pogodba za mobilni telefon
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je osnova za tožbeni zahtevek pogodbeno razmerje med strankama, ki sta se zavezali izpolnjevati vsaka svoje pogodbene obveznosti. Sporna je bila le višina terjatve oziroma upravičenost tožnice zahtevati plačilo posameznih, v tožbi navedenih, postavk v zvezi s čemer se je toženec skliceval na nepošteno oziroma agresivno poslovno prakso tožnice, ki mu je onemogočila svobodno izbiro pri sklenitvi oziroma podaljšanju naročniškega paketa ter seznanitev s konkurenčnimi ponudbami in nejasno definiranim datumom izteka minimalnega obdobja.
menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - ugovori avalista - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Z navedenimi odločbami II Ips 144/2011, II Ips 228/2016 in II Ips 104/2015 Vrhovnega sodišča se je v situacijah, ko je bila menica izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora, prej v sodni praksi sporno vprašanje, kakšne ugovore lahko avalist uveljavlja zoper imetnika menice, enotno razrešilo: avalistu ne gredo honoratovi ugovori, čeprav je menica ostala v rokah prvotnega imetnika, razen, če je imetnik ob njeni pridobitvi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (16. člen ZM), avalist pa ima v primeru bianco menice (tudi) ugovor, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom (drugi odstavek 16. člena ZM). Dejstvo, da je toženec kot avalist podpisal menični blanket, na obseg in vrsto njegovih ugovorov ne vpliva, vplivalo bi lahko le na nastanek njegove meničnopravne obveznosti.
zavarovanje z začasno odredbo - sklep o zavarovanju - res iudicata pri izdaji začasne odredbe - nedenarna terjatev - objektivna nevarnost - potrebnost izdaje začasne odredbe - predmet zavarovanja z začasno odredbo - skupno premoženje zakoncev - skupno premoženje v tujini - švicarsko pravo - razveza zakonske zveze - prepoved razpolaganja s poslovnim deležem v družbi
Predlagano zavarovanje skupnega premoženja se mora vedno glasiti na točno določen predmet, saj ima predmet zavarovanja hkrati kakovost zavarovane terjatve.
Upnik lahko utemelji potrebnost začasne odredbe na premoženju, ki je v Sloveniji, tudi z dolžnikovim ravnanjem s skupnim premoženjem nasploh, torej tudi s tistim, ki je v tujini.
Ker je upnica v letu 2017 pred švicarskim sodiščem vložila zahtevo za razvezo zakonske zveze, je že po določbi par. 204 švicarskega Zivilgesetzbuch jasno, da ko bo prišlo do razveze zakonske zveze, bo ta s stališča skupnega premoženja učinkovala od vložitve zahtevka dalje. Sedanji dolžnikovi prihodki zato niso skupno premoženje.
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je tako iz določila drugega odstavka 98. člena EZ-1 (posredno) kot tudi iz določil Pogodbe (konkretno) razvidno, da je tožeča stranka tista, ki je upravičena zaračunavati in prejemati prispevke za omrežnino ter druge dodatke in prispevke. V prvem je namreč podlaga za sklep, da oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ni (nujno) SODO, v Pogodbi pa za sklep, da je v obravnavanem primeru to tožeča stranka - v uvodnih določilih je pojasnjeno, da tožeča stranka po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO z dne 21. 6. 2007 pripravlja, sklepa in izvaja pogodbe o uporabi sistema z uporabniki na svojem območju, zaračunava omrežnino, dodatke in prispevke, ter izvaja vsa upravičenja in dolžnosti do uporabnika, ki izhajajo iz te pogodbe in energetske zakonodaje, v 2.2 določilu splošnega dela pogodbe (na katero se izrecno in pravilno sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče) pa, da uporabnik omrežja plača omrežnino in prispevke družbi Elektro v petnajstih dneh od datuma izstavitve računa razen, če v predpisih ni drugače določeno.
Smisel celotne opisane ureditve je namreč v tem, da se SODO z zaračunavanjem in izterjavo navedenih prispevkov ne ukvarja, na kar pravilno opozarja tudi tožeča stranka v svojem odgovoru na pritožbo.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - spor o lastništvu nepremičnine - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - uveljavljanje pravic v pravdi - odločanje o pravici
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbah, skladno s konceptom etažne lastnine. O morebitnih spornih lastninskih položajih sodišče odloči na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki jih določa ZVEtL-1, medtem ko lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za morebitno ponovno odločanje o spornem vprašanju.
V postopku vzpostavitve etažne lastnine se ne odloča o lastninski pravici imetnika na že vpisanem posameznem delu stavbe, če se ugotovi, da posamezni del dejansko obstaja.
zavrnitev zahteve za preiskavo - vrnitev v popravo - narok
Narok po tretjem odstavku 169. člena ZKP ni namenjen popravkom zahteve za opravo preiskave s strani pristojnega tožilca, ZKP pa tudi ne vsebuje določb, ki bi narekovale preiskovalnemu sodniku, da zahtevo za opravo preiskave vrne državnemu tožilstvu v popravo. Zato so očitki pritožbe, namenjeni preiskovalni sodnici, da ni postopala na način, ki ga navaja pritožba, neutemeljeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017653
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/1.
zakonita predkupna pravica - lastninska pravica - solastnina - upravičenja solastnika - prodajna pogodba - razveljavitev prodajne pogodbe - predmet pogodbe - funkcionalna celota - solastninski delež - prodaja solastninskega deleža - pogoji prodaje - nakup pod istimi pogoji
Zakonita predkupna pravica solastniku ne omogoča, da bi on diktiral pogoje prodaje. Z uzakonitvijo predkupnih pravic se namreč ne posega v svobodo lastnikovega razpolaganja, le pravni promet se usmerja na osebo, ki se glede na javni interes šteje za najprimernejšega lastnika nepremičnine.
Glede na to, da tožnik ne želi kupiti celega predmeta pogodbe in ni pripravljen plačati pogodbene cene 205.000,00 EUR, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da ni pripravljen kupiti solastne nepremičnine pod enakimi pogoji, kot jo je kupila druga toženka.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(3), 428. ZSReg člen 4, 4/4.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Ker ZFPPIPP v poglavju o postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne določa, da predstavlja preklic izjave, podane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja, ki je želel s sodno odločbo doseči tako posledico na podlagi dejstva, da je izjavo o dovoljenju, po vpisu poslovnega naslova v sodni register, preklical. Razlaga zakona, da gre tudi v primeru preklica izjave o dovoljenju za enak primer kot ga določa ZFPPIPP v tretji alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena, ni pravilna (je preširoka, ne ustreza namenu zakona, za gospodarski subjekt kot je obravnavani pa tudi ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude).
Zaključka sodišča prve stopnje, da so varnostniki ravnali v prekoračenem silobranu (torej protipravno), a da tožniku škode niso povzročili namenoma (točneje, da slednji tega ni izkazal), nista v nobenem medsebojnem nasprotju (kontradikciji). Nanašata se namreč na dve različni predpostavki, ki sta (v zadevi kot je konkretna) potrebni za nastanek odškodninske obveznosti in ki se presojata vsaka posebej. Pri tem obstoj ene (to je protipravnosti ravnanja varnostnikov, ki je posledica njihove opustitve dolžnega postopanja) ne pomeni tudi avtomatičnega obstoja druge (konkretno obstoja naklepno/namenoma z njihove strani povzročene škode). Obstoja slednje sama za sebe ne izkazuje niti narava (obseg) poškodb, ki jih je tožnik ob dogodku utrpel in ki jih v pritožbi (neupravičeno) izpostavlja kot razlog, zaradi katerega po njegovem mnenju do zavrnitve zahtevka zoper drugo, tretje in četrto toženca ne bi smelo priti.
Pri določitvi oškodovančevega soprispevka v smislu 171. člena OZ gre vedno za pravno-vrednostno oceno sodišča, ki se matematično natančni utemeljitvi že v osnovi izmika. Je pa sodišče prve stopnje zvezi s tem dolžno izpostaviti tiste pravno relevantne okoliščine, ki predstavljajo podlago takšni oceni, oziroma utemeljujejo, zakaj naj bi bil tak prispevek v določenem primeru večji ali manjši.
razmerja med starši in otroki - preživnina - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - dokazna ocena
Ukvarjanje otroka s športnimi aktivnostmi je za njegov razvoj koristno, športna oprema, ki je s tem v zvezi navedena v obrazložitvi sodbe, pa ne spada v nadstandardne športne aktivnosti, kot je npr. golf ali jahanje.
Ker ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, je zmotno toženčevo stališče v pritožbi, da bi moral tožnik dokazovati posamezne stroške s predložitvijo računov. Da je potrebno športno opremo, kot so rolarji in ščitniki za roke ter noge, čelada, kolo in smučarska oprema, menjavati vsake dve ali tri leta, pa je tudi splošno znano, saj otrok takšno opremo preraste.