obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - odstop terjatve - seznanitev z odstopom sporne terjatve - posledice cesije na potek pravde
Toženec neutemeljeno vztraja v pritožbi, da bi novo dejstvo (odstop terjatve), če bi bilo upoštevano pri izdaji odločbe na prvi stopnji, pripeljalo do ugodnejšega položaja zanj, saj bi bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
V konkretni zadevi je odločilno, da je bil toženec z odstopom sporne terjatve seznanjen šele po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in je šele takrat prišel v položaj, ko je bil dolžan izpolniti obveznost stranskemu intervenientu (do takrat pa tožeči stranki). Odstop terjatve vpliva na dolžnikov pravni položaj šele tedaj, ko ga odstopnik o tem obvesti. Dokler je cesija posel med cedentom in cesionarjem (prevzemnikom terjatve), učinkuje samo v razmerju med njima. Sama sklenitev cesijske pogodbe in sklicevanje na njene posledice glede na zgoraj pojasnjeno ni obnovitveni razlog.
izločitev sodnika - pravica stranke - kaznovanje stranke - žaljive navedbe - žaljenje sodnika - žalitev sodišča - odločanje o kaznovanosti - pristojni organ - sodna praksa ESČP - izrek denarne kazni
Izločitev sodnika lahko zahteva tudi stranka, vendar mora to storiti takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najkasneje pa do konca obravnave pred sodiščem oziroma do izdaje odločbe, če obravnave ni bilo.
V primeru, ko se žaljive navedbe stranke nanašajo na ravnanje sodnika, ki vodi konkreten postopek, zaradi načela nepristranosti ta sodnik ne sme odločati o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča.
Ob upoštevanju povzetega stališča ESČP je sklep o kaznovanju toženca izdala sodnica, ki bi morala biti iz tega odločanja izločena. Okoliščino, da se žaljive navedbe nanašajo nanjo, je treba obravnavati kot izključitveni razlog v smislu prve točke 70. člena ZPP. S tem je sklep v delu, ki se nanaša na kaznovanje, obremenjen z bistveno kršitvijo postopka po drugi točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Razveljavitev sklepa o kaznovanju pritožbenemu sodišču omogoča, da samo, na podlagi 109. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP, oceni žaljivost izjav toženca v pritožbah in da ob ugotovitvi, da gre za vsebino, ki žali sodišče, izreče tudi ustrezno denarno kazen.
Toženec bi smel v okviru pravice do izjavljanja, kar še posebej velja za pritožbo, ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih meni, da je odločba po njegovem mnenju nezakonita, vendar bi moral to storiti na dostojen način, to je na način, ki ne bi zmanjševal ugleda in avtoritete sodišča oziroma celotnega sodstva. Kritiko odločbe in dela sodišča bi moral podati pravno argumentirano, spoštljivo in dostojno, ne pa tako, da je svoje nestrinjanje utemeljeval z negativnimi vrednostnimi ocenami in zaničljivimi izrazi o sodnici, ki je v zadevi odločala.
pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - aleatorna pogodba - dokazna ocena
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dvostransko zavezujoč pravni posel, katerega značilnosti sta zaupnost razmerja in aleatornost. Na strani preživljalca gre za prevzem obveznosti, katerih vsebina je tesno povezana z vrsto storitev osebnega značaja, katerih vrednosti že po naravi stvari ni mogoče opredeljevati v denarju, so pa zlasti za preživljanca odločilnega pomena pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Načelo enake vrednosti dajatev zato pri presoji vsebine pravnega razmerja, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ni relevantno.
prijava terjatve v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - stroški postopka - nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov - stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Zahteva za prijavo pravdnih stroškov iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP nanaša zgolj na primere, ko je bilo o stroških pravdnega postopka odločeno s sodno odločbo. To pomeni, da stroški, ki sta jih pravdni stranki imeli v postopku do trenutka začetka stečajnega postopka, o katerih se ni bilo odločeno s sodno odločbo, niso takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.
prijava terjatve v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - stroški postopka - nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov - stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Terjatev nastane, ko sodišče potrebne pravdne stroške, ki jih je stranka zahtevala in priglasila, odmeri in odloči o njihovi povrnitvi. Če stranki nastanejo določeni pravdni stroški med ali zaradi pravdnega postopka, to še ne pomeni, da obstaja tudi obveznost nasprotne stranke do njihove povrnitve. Zmotno je zato pritožbeno sklicevanje na določilo prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP. Ne gre namreč za terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka, zato tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, da pravdno sodišče o pravdnih stroških zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad toženo stranko ne bi smelo odločiti.
ZLNDL člen 2, 7. SPZ člen 43. ZTLR člen 28. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37, 38, 39. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnegaznačaja (1968) člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 10.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - promet z nepremičninami v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - nedovoljeno razpolaganje - lastninjenje stavbnih zemljišč - priposestvovanje - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverni posestnik
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da razpolaganje s pravico uporabe na sporni parceli ni bilo v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi zato, ker sta po sklenitvi pogodbe pravna prednika zgradila na zemljišču objekt še preden je bila pravice uporabe vknjižena na pravno prednico toženke. Za veljaven prenos pravice uporabe glede na določbo 6. in 7. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja bi šlo le v primeru, v kolikor bi prejšnji imetnik pravice uporabe J. B. s pogodbo z dne 20. 5. 1970 na pravno prednico prve tožnice to pravico prenesel skupaj s stavbo ali z drugim na tem zemljišču zgrajenim objektom. Tako pa je na prednike prenesel v nasprotju s tedaj veljavnim zakonom le pravico uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem sta sama kasneje zgradila objekt brez gradbenega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00000975
SZ-1 člen 4, 4/2, 84, 84/4, 95, 111. OZ člen 615. ZPP člen 286b, 286b/1.
najemna pogodba za nedoločen čas - zavrnitev dokaznega predloga - ustna sprememba pogodbe - definicija stanovanja - podaljšanje najema za določen čas - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Ne SZ-1 (in OZ) ne sodna praksa ne omogočata, da bi se stanovanjsko najemno razmerje za določen čas spremenilo v najemno razmerje za nedoločen čas ustno, kaj šele molče ali konkludentno, za kar se zavzema tožnik.
Posledica obvestila dolžniku (toženi stranki) o odstopu terjatve zavarovalnici je, da od trenutka, ko je seznanjen o odstopu terjatve, lahko veljavno izpolni svojo obveznost samo novemu upniku (zavarovalnici). Toženčeva obveznost vračila kredita bi prenehala samo v primeru, če bi jo izpolnil. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da terjatev po kreditni pogodbi z dne 29. 5. 2005 za glavnico 4.485,74 EUR s pripadki ni bila plačana in ker je tožeča stranka z obvestilom o zavrnitvi zahtevka za plačilo zavarovalnine z dne 23. 8. 2012 (A20) dokazala, da ima interes za izpolnitev toženčeve obveznosti, ker do zakonite subrugacije v smislu 275. člena OZ, ni prišlo, pritožbena navedba o pomanjkanju aktivne legitimacije, ni utemeljena.
skrajšani kazenski postopek - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev nedovoljenih dokazov - predobravnavni narok - glavna obravnava
Ker je obdolžena A. A. podala predlog za izločitev nedovoljenih dokazov po razpisu glavne obravnave (torej ne pred razpisom predobravnavnega naroka oziroma na samem predobravnavnem naroku, kot je to storil obdolženi B. B.) in je sodnica ta predlog s sklepom zavrnila, se ob upoštevanju določil prvega, drugega in tretjega odstavka 435. člena ZKP, pritožbi obtoženih zoper izpodbijani sklep izkažeta kot nedovoljeni. Obravnavani sklep se namreč lahko izpodbija le s pritožbo zoper sodbo (četrti odstavek 340. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001079
ZPP člen 285. OZ člen 179, 352.
delna sodba na podlagi pripoznave - odvetniška napaka - povrnitev nepremoženjske škode - udarec v prsni koš - udarnina in odrgnina kolena - materialna škoda - subjektivni rok za zastaranje - materialno procesno vodstvo
Sodišče je zmotno uporabilo določbo 352. člena OZ, ki med drugim določa, da teče zastaranje od takrat, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za storilca. Za škodo je tožnik izvedel, ko je pridobil izvedeniško mnenje in je izvedel višino škode.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - dokazni standard verjetnosti - skupno premoženje - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin
Pri odločanju o predloga za izdajo začasne odredbe sodišče odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu to nalaga 8. člen ZPP, ampak praviloma na podlagi gradiva v spisu oceni, navedbe katere stranke so verjetnejše.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00002385
OZ člen 39, 39/1, 39/4, 40, 40/3, 87, 87/1. ZIZ člen 270, 270/2. ZZZDR člen 52. ZN člen 47, 47/1-1.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - dogovor o preživljanju - izigravanje upnikov - notarski zapis - ugovor nesorazmernosti - začasna odredba - nična pogodba - nedopustna podlaga - neodplačna pogodba
Tožeča stranka je trdila in izkazala, da je iz celotnega sklopa ravnanj tožnika, storjenih v obdobju pred začetkom stečajnega postopka, razvidno, da so bila obravnavana nakazila eden od načinov, s katerim je skrival svoje premoženje pred svojimi upniki. Tožeča stranka je torej tako utemeljevala, da so bile s predmetnimi nakazili kršene določbe 39. in 40. člena OZ. Pravila obligacijskega prava določajo, da mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago, če te ni oziroma je ta nedopustna, je pogodba nična (četrti v zvezi s prvim odstavkom 39. člena OZ). Neodplačna pogodba pa je nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika (tretji odstavek 40. člena OZ). Tožeča stranka je torej trdila in izkazala, da je bil namen oziroma razlog predmetnih nakazil skrivanje premoženja pred upniki, da je imela navedena obveznost nedopustno podlago oziroma je bila sklenjena z nedopustnim nagibom. Sodišče prve stopnje je zato terjatev tožeče stranke pravilno presojalo na podlagi prvega odstavka 87. člena OZ, ki določa, da mora v primeru, če je pogodba nična, vsaka stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi take pogodbe prejela. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan in ima na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
Po presoji pritožbenega sodišča glede na ugotovitev, da je z nakazilom prišlo do nedopustnega izigravanja tretjih oseb, to je upnikov, torej do kršitve pravil obligacijskega prava, za uspeh s pritožbo ne zadošča pritožbena navedba tožene stranke, da zaradi predmetnih nakazil s strani enega zakonca drugemu zakoncu niso bila kršena pravila, ki urejajo premoženjski režim med zakoncema. Tožena stranka se je v postopku pred sodiščem prve stopnje branila z navedbo, da so bili navedeni zneski porabljeni za plačevanje stroškov gradnje hiše, vendar pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da tega dejstva ni dokazala, česar s pritožbo ne izpodbija. Svoje navedbe, da naj bi šlo za ravnanje v okviru zakonsko dopustnega razpolaganja s skupnim premoženjem, torej tožena stranka ni izkazala. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži pritožbena navedba, da toženi stranki ni bilo treba dokazati, zakaj je porabila denar, saj je bilo, po tem, ko je tožeča stranka verjetno izkazala obstoj kondikcijskega zahtevka, na toženi stranki trditveno in dokazno breme za ugovor, da so nakazila predstavljala zakonsko dopustno razpolaganje s skupnim premoženjem.
Kot določa zakon, sodišče na dolžnikov predlog omeji dovoljeno izvršbo tako, da se opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve (drugi odstavek 34. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ). Tožena stranka takšnega predloga, v katerem bi določno navedla, na katera sredstva oziroma predmete izvršbe naj sodišče omeji dovoljeno izvršbo, ni podala. V svojem predlogu bi namreč morala tožena stranka določno navesti, na katere predmete oziroma sredstva naj bi sodišče omejilo dovoljeno izvršbo, saj bi sodišče le na podlagi konkretnega predloga tožene stranke lahko ugotovilo, če ti zadoščajo za poplačilo terjatve, tožeči stranki pa bi bilo zgolj ob določno podanem predlogu omogočeno, da se o njem izjavi. Trditve same tožeče stranke, podane v dosedanjem postopku v zvezi z vrednostjo prenesenega premoženja za takšno omejitev ne zadoščajo, nenazadnje pa ima po zakonu dolžnik pravico, da izmed več predlaganih sredstev oziroma predmetov zavarovanja, sam izbere tiste, na katere bo zavarovanje omejeno. Prav tako pa tudi ni mogoče spregledati, da je tožena stranka tekom postopka že razpolagala z določenim premoženjem, zaradi česar izdanega sklepa o zavarovanju ni mogoče izvršiti v celoti, kar bi bilo pri obravnavanju predloga za omejitev predmetov oziroma sredstev zavarovanja prav tako treba upoštevati. Takšnega predloga, ki bi bil v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZIZ, torej tožena stranka v dosedanjem postopku ni vložila, zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je le pavšalno navrgla ugovor nesorazmernosti
darilo - vrnitev darila - dejanska in trditvena podlaga - trditveno breme stranke - dokazno breme - dokazi in dokazovanje
Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče zmotno prevalilo dokazno breme na prvega toženca, da dokaže, da darilo prvemu tožencu s strani njegovih staršev ni bilo dano, oziroma da dokaže, da je imel dovolj finančnih sredstev za nakup in dokončanje navedene novogradnje oziroma, da dokaže, kdo in kdaj je posojilo po zgoraj navedeni posojilni pogodbi odplačal. Ob ugovornih navedbah prvega toženca, da sta bila v tem času starša finančno izčrpana, bi po mnenju pritožbenega sodišča tožnici morali primarno zatrjevati in dokazati, da sta starša prvega toženca sploh razpolagala z denarnimi sredstvi v višini vrednosti darila, ki bi jih lahko podarila prvemu tožencu. Šele, če bi tožnici slednje zatrjevali in dokazali (npr. s predložitvijo pokojnikovih hranilnih knjižic), bi se morda lahko procesno dokazno breme prevalilo na prvega toženca, da bi dokazal izvor sredstev za nakup in dokončanje hiše oziroma za vrnitev posojila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000161
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZDR člen 184. ZPP člen 252, 252/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - delo na višini - padec z lestve - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - usposabljanje delavca - ustrezna delovna obutev - vzročna zveza - prekluzija novih dokazov - naknadna predložitev manjkajočih listin
Ob dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila lestev postavljena pod pravilnim kotom, ki je pritožba ni uspela izpodbiti, nepoučenost o tem, da mora biti prislonjena pod kotom 75° in segati 1 meter nad robom, na katerega je prislonjena, ni v vzročni zvezi s padcem. Enako velja za pritožbene trditve o tem, da je bilo ugotovljeno, da je se je na ploščo material in delovna oprema lahko prenašala le po lestvi, saj je bilo ugotovljeno, da je tožnik ob padcu s seboj ni prenašal ničesar.
V skladu s ciljem postopka za delitev solastnine, da se odpravijo solastninska razmerja (oziroma da prenehajo idealni solastninski deleži solastnikov), si je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno prizadevalo, da ostane po delitvi čim manjši del nepremičnine v solastnini. Pri tem je pravilno pojasnilo, da bi po predlogu delitve predlagateljice ostal v solastnini udeleženk postopka (vsake do 1/2) del zemljišča v izmeri 40 m2, po predlogu nasprotne udeleženke pa bistveno večji del, in sicer zemljišče v izmeri 223 m2, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da predlogu delitve nasprotne udeleženke ni sledilo.
ZPP člen 13, 13/1, 305. ZBan-1 člen 261, 261e, 347, 350, 350a.
prekinitev postopka - dejansko in pravno vprašanje - predhodno vprašanje - primernost kvalificiranega imetnika - imetniki pravic
Pritožnica pravilno opozarja, da je treba upoštevati, da imetnikom kvalificiranih pravic po določilih ZBan-1 ni bilo omogočeno, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu kljub dejstvu, da so bile z omenjeno odločbo (lahko) prizadete tudi njihove pravice. Tožena stranka, ki je bila legitimirana za izpodbijanje nezakonite odločbe o izrednem ukrepu Banke Slovenije, pa tovrstne tožbe ni vložila. Odškodninski postopek proti Banki Slovenije po določbah ZBan-1 je zato edini postopek, v katerem imajo imetniki kvalificiranih pravic možnost za ugotovitev pravilnosti dejanske in pravne podlage za izrek izrednih ukrepov Banke Slovenije. Prav opustitev vložitve tožbe za presojo vprašanja pravilnost in zakonitosti odločb Banke Slovenije s strani tožene stranke po 347. členu ZBan-1 je eden od razlogov, da je tožeča stranka proti toženi stranki vložila predmetno tožbo.
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da izpodbijana ureditev imetnikom kvalificiranih pravic ni zagotavljala učinkovitega sodnega varstva, saj niso imeli dostopa do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije. Ugotovilo je, da je zaradi konteksta strokovno izrazito zahtevnega spora podano procesno neravnotežje. Zaradi njega bi morala Banka Slovenije izkazati, zakaj je bil izrek izrednega ukrepa potreben. Ugotovilo je tudi, da ZPP ne predvideva posebnih postopkov kolektivnega sodnega sodnega varstva, ki bi zagotovili hitrost, ekonomičnost in uniformnost odločanja v sporih med imetniki izbrisanih in konvertiranih pravic ter Banko Slovenije. Vse navedeno, kar velja za razmerje imetnikov kvalificiranih pravic do Banke Slovenije, smiselno velja tudi za razmerje imetnikov kvalificiranih pravic do bank izdajateljic. Ob upoštevanju prej naštetih razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, je zato edino smotrno, ekonomično in ustavno skladno, da so vprašanja, ki zadevajo pravilnost predpostavk za izdajo odločb Banke Slovenije in so skupna vsem odškodninskim postopkom imetnikov kvalificiranih pravic, rešena na enak način za vse odškodninske postopke. Ob upoštevanju povezanosti dejanskih in pravnih vprašanj, ki se bodo reševala v odškodninskih postopkih proti Banki Slovenije in v odškodninskih postopkih proti poslovnim bankam, je treba razmerje med navedenima postopkoma razlagati tako, da predstavlja odločitev o tožbi za povrnitev škode zoper Banko Slovenije v razmerju do postopka, v katerem imetniki kvalificiranih pravic od banke zahtevajo povrnitev škode zaradi opustitve izpodbijanja istih odločb o izrednih ukrepih Banke Slovenije, predhodno vprašanje v postopkih zoper poslovne banke (prvi odstavek 13. člena ZPP).
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebna vročitev - nadomestna vročitev - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - kršitev načela kontradiktornosti postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Pritožnik ne trdi, da za vročitev ni pravočasno (in kdaj) izvedel. Navaja le, da mu je mama napačno posredovala namen pošte in da je bil službeno odsoten v tujini. Pritožnikove trditve so preskope, nekonkretizirane in dokazno nepodprte. Zato jih ni mogoče obravnavati kot morebitni predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V njem bi moral toženec določno zatrditi, zakaj je prišlo do morebitne zamude in jo opravičiti ter dokazno podpreti.
krivdna odškodninska odgovornost - udarec z roko - udarec v lice - besedno izzivanje - verbalni napad - soprispevek oškodovanca - višina denarne odškodnine
Tožničino govorjenje je bilo res nespametno, a se v bistvenem nanaša na njo, ne toženca. Takšno vulgarno govorjenje in prepir s tožencem nikakor ni opravičilo za toženčevo telesno obračunavanje. Tožničine besede in njeno ravnanje niso bili takšni, da bi smeli izzvati reakcijo, ki presega verbalno. Toženec torej odgovarja za vso škodo, ki jo je povzročil tožnici, ne le za 80 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082781
OZ člen 661, 662, 662/1, 663/3. ZPP člen 216.
gradbena pogodba - jamčevanje za napake - skrite napake - odgovornost za solidnost gradbe - posredna škoda - refleksna škoda - damnum extra rem - prosti preudarek - povečana vlaga - neustrezna izolacija - škoda na pohištvu
Glede na konkretne okoliščine primera je bila metoda prostega preudarka ustrezno aplicirana; šlo je za poškodovano staro pohištvo, zato povsem natančno škoda niti ne bi mogla biti dognana, njena ocena pa bi bila povezana z znatnimi stroški za izdelavo strokovnega mnenja, kar bi bilo glede na njeno višino, ki je relativno nizka, nesorazmerno.
Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Slaba izolacija in neustrezna izdelava kanalizacije so napake te vrste.