ZTLR, ki v 58. členu določa, kdaj preneha služnostna pravica, ob tem ne predvideva plačila. Poleg tega tudi tožnika nista pridobila služnosti na odplačen način, temveč s priposestvovanjem.
ZAVAROVANJE TERJATEV - CESTE IN CESTNI PROMET - UPRAVNI SPOR
VS13341
ZUS člen 69, 69/2.
začasna odredba - vzpostavitev prometne signalizacije - položaj stranke v postopku - obstoj pravnega interesa
Če ni izpolnjena procesna predpostavka - obstoj pravnega interesa, je potrebno tožbo zavreči, še preden se pristopi k odločanju o začasni odredbi.
Upravna praksa v upravnih sporih zoper upravni akt, izdan po uradni dolžnosti, priznava položaj stranke osebam, ki jim je tak položaj že v upravnem postopku priznal upravni organ oziroma osebam, ki v upravnem sporu izkažejo, da je s takšnim izpodbijanim aktom kršena kakšna njihova pravica ali na zakon oprta neposredna osebna korist.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost - krivda oškodovanca - prepoved povzročanja škode - defenzivna vožnja - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - določitev višine odškodnine
K varnosti morajo prispevati vsi udeleženci v prometu, tudi tisti, ki imajo v določenem položaju prednost. Nihče ne sme prednosti uveljavljati brezobzirno, posebno ne s protipredpisno vožnjo.
Ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo, predpisuje eno od temeljnih načel Zakona o obligacijskih razmerjih - načelo prepovedi povzročanja škode (16.čl. ZOR). To načelo se v cestnem prometu odraža s pravilom defenzivne vožnje, ki nalaga udeležencem, da preprečujejo nastanek nevarnih položajev in jih rešujejo tudi, kadar jih niso povzročili sami.
ZISDU člen 109, 109/1-3, 140/3. ZISDU-A člen 118, 118-4, 140, 140/2-3.
omejitve medsebojnih poslov z vrednostnimi papirji - razlogi za odvzem dovoljenja - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - družba za upravljanje investicijskih skladov in pooblaščene investicijske družbe - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - naložbe pooblaščene investicijske družbe
Vprašanje, ali gre pri ugotovljenih kršitvah za hujše kršitve določb zakona, ki upravičujejo izrečeni ukrep, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Nastanek škode investitorjem ni predpostavka za odvzem dovoljenja za upravljanje.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine
Sodišči sta sicer ugotovili spremenjene okoliščine na strani upravičenca in na strani zavezanca za plačilo preživnine, pravilno pa sta ocenili težo in pomen spremenjenih okoliščin in pravilno porazdelili preživninsko obveznost glede na ugotovljene okoliščine. Kot je bilo že zapisano, sta upoštevali tako dohodke obeh staršev mladoletnega tožnika, kakor tudi potrebe otroka, ki obiskuje osnovno šolo. To pa sta odločilna elementa od določanju višine preživnine. Ob tem pa sta sodišči pravilno upoštevali še dejstvo, da je mati tista, ki vsakodnevno skrbi za otroka in ga vzgaja.
ZPP (1977) člen 103, 136. HAAŠKA KONVENCIJA O CIVILNEM POSTOPKU člen 1, 2, 3, 3/2, 6, 6/1-1.
vročanje pisanj - postopek za vročanje (fizičnim ali pravnim) osebam iz bivših republik SFRJ po 25.6.1991 - prevodi
S 25.6.1991 je Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna država (1. točka temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Ur. list RS, št. 1/91). Glede Srbije (na območju katere je sedež obeh toženk) pa je znano, da je v sestavi Zvezne Republike Jugoslavije, ki se šteje (prav tako) za naslednico bivše SFRJ. Pravdni stranki - tožeča in toženi - so tako po 25.6.1991 subjekti različnih držav. Zato prihajajo v poštev za vročanje sodnih pisanj toženkama določila 136. člena ZPP (ki se kot predpis bivše zvezne države uporablja na podlagi 1. člena ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS). V 136. členu ZPP je določeno, da se vroča osebi ali ustanovi v tujini po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi določeno kaj drugega. Takšen mednarodni sporazum - pogodbo predstavlja - kar zadeva Slovenijo in ZRJ - Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.9.1954 (Ur. list FLRJ, dodatek št. 6/62), ki veže tako Slovenijo kot ZRJ (zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ). Po omenjeni konvenciji se lahko vroča bodisi po diplomatski poti in tedaj s prevodom v jeziku zaprošene države (1. člen konvencije) ali v dogovorjenem jeziku (drugi odstavek 3. člena)
oziroma tudi neposredno po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena) torej brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme (2. člen konvencije).
Tožeča stranka gradi svoja ugotovitvena zahtevka na dejstvu, da opravljeni adaptacija in obnova v letih 1977 in 1991 v obravnavani lokal spreminjata lastninska razmerja. Do njiju je prišlo v času, ko je bil lokal kakor tudi vsa nepremičnina v družbeni lasti, tožeča stranka pa je bila najemnica (ob adaptaciji leta 1977) lokala oziroma je imela pravico uporabe (ob obnovi leta 1991). Pravna razmerja, ki so se porajala iz družbene lastnine, in to "družbenih sredstev, ki so jih upravljali delavci ali drugi delovni ljudje v družbeni pravni osebi", je urejal zakon o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 57/76 z nadaljnjimi spremembami in razveljavitvami - ZZD). Ta je določal v 266. členu, da lahko postanejo stvar (kamor sodijo tudi nepremičnine - arg. iz 268. člena ZZD), denarna sredstva in materialne pravice družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi na podlagi samoupravnega sporazuma, pogodbe ali drugega pravnega posla, v primerih, ki jih določa ustava, pa tudi na podlagi odločitve državnega organa ali po samem zakonu. Tožeča stranka ne zatrjuje nobenega izmed teh pridobitvenih načinov. Kolikor se sklicuje na pravna pravila ali ZTLR, kar bi sicer v drugih primerih lahko uvrstili med pridobitev "po samem zakonu", pa velja povedati, da ta pravila oziroma ZTLR (ki ga v času prve adaptacije še ni bilo) ne pridejo v poštev pri družbeni lastnini kot nelastninskopravni kategoriji, kar zadeva pridobivanje stvari v družbena sredstva na način, kot ga zatrjuje tožeča stranka: z vlaganjem družbenih sredstev v družbeno lastnino.
ZD člen 106, 115, 115/2, 115/3, 120, 120/3.ZOR člen 111.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - izročilna pogodba - preklic izročitve - razveza pogodbe
V takih primerih, ko izročevalec premoženja brez utemeljenih razlogov odklanja pravilno ponudene izpolnitve prevzemnika premoženja, ni mogoče govoriti o prevzemnikovem neizpolnjevanju pogodbe. Izročevalec premoženja v takih okoliščinah ni upravičen zahtevati razveze pogodbe, saj pogodbe ne more razdreti pogodbenik, ki s svojim ravnanjem preprečuje sopogodbeniku izpolnjevanje njegovih obveznosti, niti niso podane kakšne druge okolnosti, ki bi utemeljevale razvezo pogodbe. Pri tem je še pomembno, da je toženec po ugotovitvah nižjih sodišč pripravljen še naprej izpolnjevati s pogodbo prevzete obveznosti.
Pri odmeri višine odškodnine je potrebno upoštevati širše okvire, ki se izražajo v medsebojni primerjavi posameznih škod in odškodnin zanje, hkrati pa specifične okoliščine pri posameznem oškodovancu, njegovo objektivno prizadetost in kako se ta odraža v njegovi duševnosti glede na njegovo starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno. Odškodnina je torej posledica konkretizacije in individualizacije posameznih škodnih primerov.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - upoštevanje vzrokov za razvezo zakonske zveze pri določitvi preživnine
Iz ugotovitev nižjih sodišč sledi, da toženka ni nepreskrbljena in dobiva sredstva za življenje (prej našteti prejemki iz treh naslovov, ki zagotavljajo zadostna sredstva za življenje, upoštevajoč razmere v naši državi, in zdravstveno varstvo). Vzrok za razvezo zakonske zveze, pri čemer je trajalo skupno življenje strank le približno 2 leti, je bil le v tem, da je toženka tako hudo zbolela, da je ostala invalidna, in še v drugih okoliščinah, ki sta jih ugotovili sodišči in ki ne izvirajo iz sfere obeh strank. Ob povedanem tako niti ni pogojev za prisojo simbolične preživnine, saj je nepravilno izhodišče revizije, da prejemki iz naslova pokojninskega in socialnega varstva ter zagotovljeno zdravstveno varstvo ne bodo zadoščali in da bi potem oživela tožnikova preživninska obveznost v realnih zneskih. Takšno razmišljanje bi pripeljalo do tega, da bi šla slehernemu razvezanemu zakoncu, ki živi četudi v povprečnih gmotnih razmerah simbolična preživnina v strahu, da nekoč pokojnina ne bo zadoščala. Res gre pri toženki za invalidno osebnost, vendar dobiva prejemke tudi za poravnavo stroškov, ki jih terja tuja pomoč.
družba za upravljanje - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - začasna prepoved upravljanja investicijskih skladov
Ukrep začasne prepovedi upravljanja investicijskih skladov v primeru, ko začne postopek za odvzem dovoljenja za upravljanje investicijskih skladov, lahko izreče Agencija za trg vrednostnih papirjev od začetka postopka do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za upravljanje.
Tako po določilu 376. člena ZOR, ki ga je navedlo sodišče druge stopnje, kot po določilu petega odstavka 380. člena ZOR, zastara odškodninski zahtevek tretjega oškodovanca proti zavarovalnici v treh letih, odkar je zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil, oz. za zavarovalnico, kjer je zavarovana odgovornost imetnika vozila. Določanje datumov posameznih dogodkov, je ugotavljanje dejanskega stanja, določitev datuma, od katerega začne teči zastaralni rok, pa je materialnopravno vprašanje.
Toženka v tem primeru ni dokazala obstoja socialne stiske, niti ni ravnala v skladu s četrtim odstavkom 53. člena SZ. Zato se na obstoj razlogov socialne stiske v smislu tretjega odstavka 53. člena SZ v pravdi ne more sklicevati. Zmotno pa je tudi revidentkino stališče, da bi moralo sodišče upoštevati pri odločanju tudi določilo 137.
člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki ureja posledice nastopa nemožnosti izpolnitve pogodbe. Po tem določilu pripelje nemožnost izpolnitve pogodbe praviloma do njenega prenehanja. Toda v tem primeru ne bi bile podane potrebne predpostavke, niti ne bi bilo mogoče govoriti o nemožnosti, ko je imela toženka na razpolago učinkovit postopek za preprečitev posledic po četrtem odstavku 53. člena SZ.
začasna odredba - soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetja
Akt o obnovi postopka je upravni akt, ki se že po naravi ne izvršuje po pravilih o izvršbi, predpisanih po ZUP, ampak učinkuje tako, da se na njegovi podlagi začne obnovljeni postopek. Glede na to, da odložitev izvršbe takega akta po 30. členu ZUS ni možna, niti ni mogoča izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 30. člena ZUS.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - višja sila - vzdrževanje cestišča
Toženi stranki ni uspelo dokazati, da je veter, ki je pihal v trenutku nezgode, predstavljal višjo silo, ki je ne bi bilo mogoče pričakovati. Za drugačno oceno manjka namreč bistven element višje sile kot pravnega standarda: nepredvidljivost. Že obe nižji sodišči sta pojasnili, da veter, kakršen je pihal v času nezgode, ni neobičajen v krajih dogodka, ampak se tak veter pojavi celo večkrat letno.
posojilo - obveznosti posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - pogajanja
Med tožnico in tožencem je bila sklenjena posojilna pogodba za določen čas: do sklenitve prodajne pogodbe. Toženec je sprejel denar in podpisal potrdila, v katerih je bil denar tudi opisan kot posojilo. S tem je pisno in molče (brez ugovora), vsekakor pa na jasen in za tožnico nedvoumen način sklenil posojilno pogodbo. Z ničimer ni izrazil svojega nestrinjanja s tem, da prejema izročeni denar kot posojilo. Izrazil je svojo voljo, ko je sprejel denar in podpisal potrdilo. Ta potrdila so jasna in nedvoumna, zato ni potrebna nobena razlaga, kot to želi revident.
SZ člen 159. ZSR člen 19, 58, 60. ZPP (1977) člen 2, 186, 333.
pravnomočnost sodbe - meje pravnomočnosti - identiteta tožbenega zahtevka na izpraznitev stanovanja in na odpoved stanovanjskega razmerja
Pravnomočnost ima svoje subjektivne, objektivne in časovne meje in sodišče druge stopnje je v danem primeru zmotno presodilo objektivne meje, to je predmet in obseg pravnomočnosti. Čeprav gre v tej zadevi za isti pravdni stranki (le v obrnjeni vlogi), kot v zadevi I P 864/92 istega sodišča, sta drugačna tožbeni zahtevek ter pravna in dejanska podlaga, na katero se opira.
S pravnomočnostjo sodbe pod opr. št. I P 864/92, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora ob izpraznitvi stanovanj v C., ki jih tožnica sedaj nezakonito zaseda, vrniti toženki prejšnje stanovanje v R. T., so postale toženkine pravice na stanovanju v R. T. pogojne. Odvisne so od tožeče stranke, ki se bo odločila, če bo zahtevala izpraznitev dveh dvosobnih stanovanj v C. Če se bo za to odločila in kdaj se bo odločila, je negotovo dejstvo. Šele tedaj bo mogoče določiti način izvršitve sodbe, ki bo odvisen od pravnega reda, ki bo tedaj v veljavi.
davek od prometa proizvodov (prometni davek) - davčna osnova - promet rabljenih motornih vozil - ugotovitev prometne vrednosti vozila
Tožena stranka se v svoji odločbi upravičeno sklicuje na določila osmega odstavka 16. člena Zakona o prometnem davku (ZPD), da je v prometu rabljenih motornih vozil davčna osnova prodajna cena le, če ustreza prometni vrednosti, kajti sicer davčno osnovo v višini prometne vrednosti ugotovi davčni organ. Tako je tožena stranka tudi ravnala in pri tem v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku uporabila katalog vrednosti rabljenih vozil, ki ga kot strokovno utemeljen pokazatelj uporabljajo davčni organi. Zato nima sodišče pomislekov proti uporabi takega strokovnega pripomočka, ki bi tožeči stranki tudi gotovo bil dan na vpogled med postopkom, če bi to zahtevala.
Predlog za smotrno delegacijo mora biti tako obrazložen in utemeljen, da je mogoče na takšni podlagi ugotoviti, ali gre za tehtne razloge ali ne. Predlagateljeva trditev, da je sodnik drugega sodišča, in splošna trditev v dopolnitvi predloga, da se pozna z vsemi sodniki okrajnih sodišč z območja Okrožnega sodišča v ..., pri čemer ne pojasni, za kakšno znanstvo gre, pač ni razlog za delegacijo drugega sodišča.
izvršba na premične stvari - krajevna pristojnost - če je v predlogu primeroma navedeno kje so stvari
V obravnavanem primeru je za določitev krajevne pristojnosti treba uporabiti določbo drugega odstavka 70. člena ZIP, saj upnik primarno predlaga izvršbo na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, in samo primeroma našteva dva naslova, kjer so stvari. Neekonomično in nesmotrno bi bilo dodatno določiti v smislu 69. člena ZIP še drugo sodišče kot krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine, ki se nahajajo na znanem naslovu.