skrbnost – skrbnost dobrega gospodarstvenika – načelo vestnosti in poštenja – zastopanje pravne osebe – sodni register
Ne le skrbnost dobrega gospodarstvenika, celo običajna skrbnost veleva, da pri poslovanju s pravno osebo sopogodbenik v sodnem registru preveri, kdo jo je upravičen zastopati.
zakupna pogodba - vsebina pogodbe - nastanek pogodbe ex lege - kmetijska zemljišča in gozdovi - pridobitev lastninske pravice ex lege neodplačno - last RS - uporabnik - pravice upravljalca - nerešena vprašanja - nepravdni postopek - aneks k pogodbi - predmet pogodbe - seznam parcel - zakupnina - sprememba vsebine pogodbe - odpoved pogodbe
Ker udeleženki sami nista uspeli skleniti pogodbe glede spornih vprašanj, sta določitev vsebine njunega razmerja dosegli v nepravdnem postopku s pomočjo sodišča. To je odločilo, katera zemljišča so predmet zakupa, in kolikšna je zakupnina zanje, ter da se zakupnina za leto 2013 in naslednja leta določi z aneksom k pogodbi, v kateri stranki določita seznam parcel in zakupnino. Pri tem je določilo tudi način oblikovanja takšnega seznama parcel in zakupnin, in sicer tako, da se seznam oblikuje glede na zmanjšanje obsega v zakup danih parcel zaradi izpolnjevanja obveznosti sklada za vrnitev nepremičnin v naravi po različnih denacionalizacijskih zakonih ter zaradi spremembe rabe zemljišč v naravi.
Pri določanju vsebine aneksa se ne more upoštevati dejstva, da predlagateljica iz razlogov, ki niso na strani nasprotne udeleženke, ne uporablja določenih v zakup danih nepremičnin, če glede teh nepremičnin ni podala odpovedi zakupne pogodbe. Slednja namreč obstoji in je za stranki zavezujoča. Merila za spreminjanje njene vsebine pa so prav tako že dogovorjena med strankama s pogodbo. Predlagateljica ne more spreminjati vsebine zakupnega razmerja enostransko, tj. brez soglasja nasprotnega udeleženca.
Okoliščina, da je toženec tožnico udaril v glavo, je nedvomno pogojevala kratkotrajni primarni strah, pa tudi kratkotrajni sekundarni strah za izid zdravljenja, saj je tožnica opravila rentgensko slikanje prav zaradi nevarnosti poškodbe skeleta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057293
OZ člen 131, 186.
odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav – vzrok poplav – protipravno ravnanje – vzročna zveza - gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – trditveno breme - solidarna odgovornost udeležencev
Trditveno in dokazno breme glede protipravnega ravnanja, zaradi katerega je oškodovancu nastala škoda, je na oškodovancu. Navedb glede premajhne pretočnosti mostu, s katerimi sta tožnika utemeljevala protipravno ravnanje in posledično odškodninsko odgovornost prvega toženca, ni mogoče šteti kot del navedb glede protipravnega ravnanja druge toženke. Solidarna odgovornost udeležencev, ki se vzpostavi, če so podani pogoji iz 186. člena OZ, tožnikoma ne jemlje zgoraj navedenega trditvenega bremena. Še vedno bi morala konkretno opredeliti, katera protipravna ravnanja očitata posameznemu udeležencu.
Ker spada sporni most med cestne objekte oziroma je sestavni del ceste ter da kot tak spada v pristojnost upravljalca občinskih cest, torej občine, in ne prvega toženca, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da prvemu tožencu ni mogoče očitati protipravnih ravnanj, ki bi zadevale predmetni most.
Okoliščina, da je bila gradnja dovoljena na poplavnem območju, sama po sebi ne vzpostavlja odškodninske odgovornosti tretje toženke, saj sta za gradnjo na poplavnem območju zaprosila tožnika sama, ustrezna zaščita stanovanjskih objektov pred poplavami pa je stvar tehnične izvedbe gradnje na poplavnem območju oziroma je v pristojnosti konkretnega projekta izvedbe gradnje.
Pritožbo je možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (333. člen ZPP). Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, pa je skladno s 367. členom ZPP možno uveljavljati le izredna pravna sredstva.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082437
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 28, 29. ZPP člen 154, 154/3, 286a, 286a/1.
pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - ugotovitvena tožba - priposestvovanje - ovire za priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL - postavitev novega izvedenca
Zaključek sodbe o dobroverni posesti tožnice in staršev tožnikov ni odločilen za pravilnost odločitve o utemeljenosti zahtevka.
Sodna praksa, izoblikovana na podlagi ODZ in ZTLR, ki sta bila podlaga za priposestvovanje v relevantnem obdobju, je zavzela stališče, da vednost o neizvedbi pogodbe v zemljiški knjigi ne izključuje dobrovernosti in da je dobroveren tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last, ne pa tisti, ki ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Ugotovitev, da je pravica uporabe s sklenitvijo veljavne pogodbe prešla na kupce oziroma (v določenem deležu) z dedovanjem na tožnika, po navedenem zadostuje za zaključek, da se je pravica uporabe z uveljavitvijo ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - obrazložitev razloga
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje delodajalec. Ta v sodnem postopku ne more uveljavljati drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati dodatnih razlogov za odpoved pogodbe. Iz sporne odpovedi iz poslovnega razloga izhaja le, da je zaradi preselitve trgovine na novo manjšo lokacijo prenehala oziroma se je zmanjšala potreba po delu prodajalcev. Zato dodatnih razlogov (da je poslovni razlog podan tudi zaradi zmanjšanja prometa oziroma upada dohodka na novi lokaciji in povečanih stroškov najema) sodišče ne more upoštevati.
Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da bo tožnica opravljala delo v določeni poslovni enoti trgovine in po potrebi tudi zunaj poslovne enote na območju, ki ga pokriva podjetje s svojo dejavnostjo. Ob tej opredelitvi kraja tožničinega dela v pogodbi o zaposlitvi zgolj zaradi selitve trgovine na drugo lokacijo ni bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu določb prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi.
popravni sklep – očitna pomota – rok za popravo sodbe – poslovni naslov – poprava firme – zapis skrajšane firme
Zmotno je stališče pritožnice, da ima na kršitev procesnih pravil o popravi sodbe in sklepa vpliv okoliščina, da jo je sodišče popravilo po 24 letih. Poprava sodne odločbe ni vezana na noben rok, celo na predlog ne.
Sodišče je na svojo sodbo, ki jo je odpravilo pravdnim strankam, vezano. Naslov je ena od bistvenih sestavin vsake vloge, pomemben pa lahko postane v primeru očitka, da sodna pisanja stranki niso bila pravilno vročena in je lahko ravno pomanjkljiv naslov predmet preizkusa pravilnega načina vročanja tej stranki. Zato v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je s popravnim sklepom v uvodu sodbe dodalo k imenu tožene stranke še njen poslovni naslov, pa četudi je ta bil dejansko vpisan v register. Ker je poslovni naslov tožene stranke ugotovilo šele sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ni pa z njim razpolagalo sodišče prve stopnje, ki je izdalo sodbo in sklep, je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je zapis poslovnega naslova tožene stranke v uvodu sodbe in sklepa izpadel po očitni pomoti.
Predmet poprave sodbe ne more biti poprava firme v njeno skrajšano obliko.
odškodninska odgovornost - padec - razporeditev opreme v prodajalnah - varno gibanje kupcev - varna prehodna pot - opustitev dolžnega ravnanja - prispevek k škodnemu dogodku - soodgovornost - pravdni standard potrebne skrbnosti
Nastanek škodnega dogodka sta pogojevali neskrbno ravnanje zavarovanca toženke pa tudi tožnice same. Oba bi lahko z ustreznim ravnanjem preprečila nastanek škode. Po mnenju pritožbenega sodišča sta zato pravdni stranki v enaki meri prispevali k škodnemu dogodku.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je bilo potrebno tožbo, ker ta ni izpolnjevala predpostavk za to, da bi jo bilo moč vsebinsko obravnavati, zavreči. Pritožbeno navajanje, da je zatrjevana (vtoževana) pravica samoumevna, opredeljena in argumentirana, seveda ne drži. Da bi bilo moč ugotoviti, ali res obstoji oziroma presoditi, ali je tožbeni zahtevek utemeljen, je bila dolžna tožnica v skladu s pozivom sodišča prve stopnje podati takšne trditve, ki bi omogočale njegovo nedvoumno individualizacijo. Skratka dolžna je bila podati celostno (pravno-relevantno) konkretno dejansko podlago tako glede narave kot višine obveznosti.
Noben (še tako „pomemben“) dokaz (enako pa velja tudi za okoliščino obstoja zakonske oziroma abstraktno-pravne podlage zatrjevani pravici) ne more nadomestiti nezadostnih (pomanjkljivih) navedb, ki so predpostavka utemeljenosti zahtevka.
ZIZ člen 15, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 154, 154/3, 155, 155/1. ZZZDR člen 130, 130a, 132a, 132a/3.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska obveznost - izvršilni naslov - popravni sklep - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine - formalno nepopoln predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - stroški ugovora - zanemarljiv uspeh - potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - pooblaščenec pro bono
Zgolj zato, ker upnica v predlogu za izvršbo poleg sodbe kot izvršilni naslov ni izrecno navedla tudi obeh popravnih sklepov, predlog za izvršbo ni pomanjkljiv, saj je upnica k predlogu za izvršbo ta dva popravna sklepa priložila. Ker pa upnica k predlogu za izvršbo ni priložila tudi obvestila CSD o uskladitvi preživnine za določeno obdobje, zahteva pa tudi plačilo preživninskih terjatev za to obdobje, je bil njen predlog za izvršbo formalno nepopoln.
Za izvršilni postopek niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor, saj ta v njem ni zatrjevala ničesar takega, zaradi česar bi bil njen ugovor potreben, ker bi jo sicer doletele posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ in bi bila odločitev sodišča prve stopnje tudi brez odgovora upnice enaka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica priznala določene ugovorne trditve dolžnika, poleg tega pa je podala še svoje materialnopravno naziranje.
ZPP člen 8, 76, 76/3, 191, 191/1, 315, 315/1. ZPVAS člen 8, 8/2, 9, 10.
člani agrarne skupnosti – odškodninski zahtevek po ZPVAS – vmesna sodba – pravni interes za pritožbo – sposobnost biti stranka – aktivna stvarna legitimacija – sosporniki – sprememba tožbe – konkretizacija pritožbenih navedb
Izpodbijana sodba je tako po svojem imenu kot po svoji vsebini vmesna sodba. Torej „zgolj“ in „samo“ sodba, s katero je sodišče prve stopnje (pozitivno) odločilo o podlagi tožbenega zahtevka oziroma ugotovilo, da ta (podlaga) v obsegu, kot je razviden iz izreka sodbe, obstoji. Izrek izpodbijane odločbe torej ne vsebuje nobenega zavrnilnega dela. Tožeča stran(ka) pa zoper odločbo, s katero je zgolj uspela, pravnega interesa za pritožbo ne more imeti. Tega bi lahko imela samo zoper zanjo neugodno odločitev (izrek odločbe), to je zavrnitev njenih zahtevkov, česar pa izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje. V takem primeru pravnega interesa ne more vzpostaviti niti strankino nestrinjanje s posameznimi deli obrazložitve odločbe. Za razliko od izreka odločbe njena obrazložitev namreč pravno ne veže (ne strank in ne sodišča).
Sposobnost biti stranka in aktivna stvarna legitimacija sta dve popolnoma različni kategoriji (vprašanji).
Če so podani pogoji po katerikoli od treh točk iz prvega odstavka 191. člena ZPP, lahko sosporniki vstopijo v pravdo na strani tožeče stranke, ne da bi bilo za to potrebno soglasje nasprotne stranke ali dovoljenje sodišča.
Pritožba je procesno dejanje, ki je sprožilec in hkrati predmet obravnave v samostojni fazi pravdnega postopka. Zato mora vsebovati vse konkretne navedbe o tem, kar pritožnik želi, da pritožbeno sodišče obravnava. Pavšalno sklicevanje na trditve podane v postopku na prvi stopnji zato ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0063962
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 7, 212, 286, 286/1. OZ člen 131.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - vožnja delovnih strojev na gradbišču - uporaba vozila - Direktiva 72/166/EGS - predhodna odločba Sodišča Evropske unije - običajna funkcija vozila - manjkajoča trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - škoda - prekluzija - informativni dokaz
Vožnja tožničinih delovnih strojev (buldožerja, bagerja, rovokopača in nakladalca) na gradbišču je skladno z njihovo običajno funkcijo vključena v pojem „uporaba vozil“.
Za obstoj zavarovalnega kritje po obveznem avtomobilskem zavarovanju ni odločilno, ali je do škode prišlo, ko je vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja ali v času, ko je opravljalo prometno funkcijo. Odločilno je, ali je do škode prišlo, ko je vozilo opravljalo svojo običajno funkcijo.
Dokazi lahko služijo izključno potrjevanju strankinih navedb o dejstvih in t. i. informativni dokazi, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpeljejo zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve (na primer, kot navaja pritožnica, da bi se s predlaganimi dokazi ugotovil obseg škode in natančnejša specifikacija samih poškodb na kanalizacijskem omrežju), niso dovoljeni. Ker torej tožeča stranka ni podala že pravno relevantnih trditev o obstoju in višini škode sodišče prve stopnje predlaganih dokazov, na katere se sklicuje pritožba, utemeljeno ni izvedlo.
Na podlagi spremenjenih okoliščin toženka ni pridobila pravice odstopiti od pogodbe z enostransko izjavo, temveč bi lahko zahtevala razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pred sodiščem le z oblikovalno tožbo. Uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.
trditvena podlaga - prekoračenje trditvene podlage – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Zaradi točno katere diagnoze je tožnik trpel telesne bolečine in nevšečnosti, tožniku ni treba povsem natanko navesti, saj tega marsikdaj niti ne more, v primeru spora pa te podrobnosti praviloma razjasni strokovni pomočnik sodišča – izvedenec ustrezne medicinske stroke.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076164
ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – kršitev splošnih pogodbenih pogojev – res iudicata
Odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je odvisna od presoje, ali je tožena stranka upravičeno zadržala osebno vozilo ter odstopila od pogodbe zaradi kršitve splošnih pogodbenih pogojev, pa tudi, ali pravnomočnost sklepa okrajnega sodišča, s katerim je odločeno o zahtevku tožene stranke zaradi predčasnega prenehanja pogodbe, pomeni oviro za obravnavano tožbo, ker je tožbeni zahtevek v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno.
obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks – znižana sodna taksa – umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo – višina sodne takse – stroški pritožbenega postopka
Ker je tožeča stranka prosila za taksno oprostitev, bili pa so podani pogoji za znižanje, je v pritožbenem postopku pritožbeno sodišče znižalo takso za tožbo. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo pred vročitvijo tožbe toženi stranki, je osnova za odmero takse po 1112 tarifni številki znižana taksa in ne celotna taksa po tarifni številki 1111.
Izvajanje stikov med otroki in staršem, ki ne živi z njimi, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev: časovno, organizacijsko, finančno, čustveno. Zato je treba tudi pri odločitvi o izvajanju stikov bremena ustrezno porazdeliti med oba roditelja.