zaslišanje stranke – izostanek z naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – pravica do izjave – zdravstveno stanje stranke – obravnava v odsotnosti stranke – pooblaščenci – obvezno zastopanje po odvetniku – nasprotna tožba – pogoji za vložitev nasprotne tožbe – ločeno obravnavanje nasprotne tožbe – nesklepčnost nasprotne tožbe – leasing pogodba – pozitivni pogodbeni interes
Toženčeva bolezen ni bila nenadna in nepričakovana. Iz predloženega zdravniškega izvida ni razvidno, da naj bi se toženčevo zdravstveno stanje poslabšalo tik pred narokom. Po mnenju zdravnika toženec ni sposoben za „opravljanje delovnih obremenitev“, medtem ko iz navedenega izvida ne izhaja, da ni bil sposoben sodelovati v postopku. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko toženčevega opravičila ni upoštevalo. Dejstvo, da toženec nima odvetnika, ne predstavlja ovire za dokončanje pravde. ZPP namreč ne predpisuje obveznega zastopanja, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Brez pomena je tudi okoliščina, da toženec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Brez podlage je zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je tožencu onemogočilo sodelovanje v postopku ter kršilo njegova ustavno zagotovljena procesna jamstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057302
OZ člen 190, 564. ZTLR člen 33. ZN člen 47. ZKZ člen 18, 19.
pogodba o preužitku – obličnost pogodbe – ničnost - zaščitena kmetija - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - neupravičena obogatitev
V konkretnem primeru so bila spoštovana pravila o zaščiteni kmetiji, saj je pokojni oče s sklenitvijo prve pogodbe o preužitku vzpostavil solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist svojega sina tako, da je zaščitena kmetija še naprej izpolnjevala pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev, kar je izrecno dopuščal 18. člen ZKZ. Skladno z določilom 19. člena odobritev upravne enote za takšen posel ni potrebna.
Izvajanje stikov med otroki in staršem, ki ne živi z njimi, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev: časovno, organizacijsko, finančno, čustveno. Zato je treba tudi pri odločitvi o izvajanju stikov bremena ustrezno porazdeliti med oba roditelja.
ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - paricijski rok - primeren rok - opustitev ravnanj
Izvršilni naslov, ki dolžniku nalaga opustitev določenih ravnanj, je, četudi ne vsebuje roka za izpolnitev, izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti že pojmovno ne pride v poštev. Primeren rok za izpolnitev obveznosti je v takem primeru takoj.
Sklep, s katerim sodišče dovoli nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, sme dolžnik izpodbijati le z ugovorom, s katerim izpodbija utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali sam postopek izdaje tega sklepa.
ZIZ člen 15, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 154, 154/3, 155, 155/1. ZZZDR člen 130, 130a, 132a, 132a/3.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska obveznost - izvršilni naslov - popravni sklep - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine - formalno nepopoln predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - stroški ugovora - zanemarljiv uspeh - potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - pooblaščenec pro bono
Zgolj zato, ker upnica v predlogu za izvršbo poleg sodbe kot izvršilni naslov ni izrecno navedla tudi obeh popravnih sklepov, predlog za izvršbo ni pomanjkljiv, saj je upnica k predlogu za izvršbo ta dva popravna sklepa priložila. Ker pa upnica k predlogu za izvršbo ni priložila tudi obvestila CSD o uskladitvi preživnine za določeno obdobje, zahteva pa tudi plačilo preživninskih terjatev za to obdobje, je bil njen predlog za izvršbo formalno nepopoln.
Za izvršilni postopek niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor, saj ta v njem ni zatrjevala ničesar takega, zaradi česar bi bil njen ugovor potreben, ker bi jo sicer doletele posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ in bi bila odločitev sodišča prve stopnje tudi brez odgovora upnice enaka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica priznala določene ugovorne trditve dolžnika, poleg tega pa je podala še svoje materialnopravno naziranje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0063962
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 7, 212, 286, 286/1. OZ člen 131.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - vožnja delovnih strojev na gradbišču - uporaba vozila - Direktiva 72/166/EGS - predhodna odločba Sodišča Evropske unije - običajna funkcija vozila - manjkajoča trditvena podlaga - nesklepčnost tožbenega zahtevka - škoda - prekluzija - informativni dokaz
Vožnja tožničinih delovnih strojev (buldožerja, bagerja, rovokopača in nakladalca) na gradbišču je skladno z njihovo običajno funkcijo vključena v pojem „uporaba vozil“.
Za obstoj zavarovalnega kritje po obveznem avtomobilskem zavarovanju ni odločilno, ali je do škode prišlo, ko je vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja ali v času, ko je opravljalo prometno funkcijo. Odločilno je, ali je do škode prišlo, ko je vozilo opravljalo svojo običajno funkcijo.
Dokazi lahko služijo izključno potrjevanju strankinih navedb o dejstvih in t. i. informativni dokazi, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpeljejo zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve (na primer, kot navaja pritožnica, da bi se s predlaganimi dokazi ugotovil obseg škode in natančnejša specifikacija samih poškodb na kanalizacijskem omrežju), niso dovoljeni. Ker torej tožeča stranka ni podala že pravno relevantnih trditev o obstoju in višini škode sodišče prve stopnje predlaganih dokazov, na katere se sklicuje pritožba, utemeljeno ni izvedlo.
Pritožbo je možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (333. člen ZPP). Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, pa je skladno s 367. členom ZPP možno uveljavljati le izredna pravna sredstva.
Univerzalno pravno nasledstvo vključuje materialno in procesno nasledstvo. Bistvena pravna posledica prehoda je, da prevzemni pravni subjekt celotno „vstopi“ v pravni položaj prenosnega pravnega subjekta in da je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij. V tem je razlog, da se za prenos obveznosti oziroma pravnih razmerij po poti univerzalnega pravnega nasledstva ne zahteva soglasje upnika oziroma sokontrahenta prenosnega pravnega subjekta, ki na ta način – v nasprotju s singularno sukcesijo – nimata več možnosti vplivati na prenos oziroma ga z odrekom svojega soglasja zavreti.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je terjatev, ki je predmet tega razmerja, prenesena na prevzemno družbo, je prišlo do univerzalnega pravnega nasledstva tožene stranke. Ker gre za univerzalno pravno nasledstvo, je možno, da vstopi tožena stranka v pravdo brez soglasja.
ZPP člen 8, 76, 76/3, 191, 191/1, 315, 315/1. ZPVAS člen 8, 8/2, 9, 10.
člani agrarne skupnosti – odškodninski zahtevek po ZPVAS – vmesna sodba – pravni interes za pritožbo – sposobnost biti stranka – aktivna stvarna legitimacija – sosporniki – sprememba tožbe – konkretizacija pritožbenih navedb
Izpodbijana sodba je tako po svojem imenu kot po svoji vsebini vmesna sodba. Torej „zgolj“ in „samo“ sodba, s katero je sodišče prve stopnje (pozitivno) odločilo o podlagi tožbenega zahtevka oziroma ugotovilo, da ta (podlaga) v obsegu, kot je razviden iz izreka sodbe, obstoji. Izrek izpodbijane odločbe torej ne vsebuje nobenega zavrnilnega dela. Tožeča stran(ka) pa zoper odločbo, s katero je zgolj uspela, pravnega interesa za pritožbo ne more imeti. Tega bi lahko imela samo zoper zanjo neugodno odločitev (izrek odločbe), to je zavrnitev njenih zahtevkov, česar pa izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje. V takem primeru pravnega interesa ne more vzpostaviti niti strankino nestrinjanje s posameznimi deli obrazložitve odločbe. Za razliko od izreka odločbe njena obrazložitev namreč pravno ne veže (ne strank in ne sodišča).
Sposobnost biti stranka in aktivna stvarna legitimacija sta dve popolnoma različni kategoriji (vprašanji).
Če so podani pogoji po katerikoli od treh točk iz prvega odstavka 191. člena ZPP, lahko sosporniki vstopijo v pravdo na strani tožeče stranke, ne da bi bilo za to potrebno soglasje nasprotne stranke ali dovoljenje sodišča.
Pritožba je procesno dejanje, ki je sprožilec in hkrati predmet obravnave v samostojni fazi pravdnega postopka. Zato mora vsebovati vse konkretne navedbe o tem, kar pritožnik želi, da pritožbeno sodišče obravnava. Pavšalno sklicevanje na trditve podane v postopku na prvi stopnji zato ne pride v poštev.
odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo
O povrnitvi stroškov sodišče odloči le na podlagi zahteve strank. Če stranka stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.
ustavitev postopka - domneva o umiku tožbe - nepristop na prvi narok - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo oziroma nepristop na narok
Navedbe o opravičljivosti zamude z naroka niso pomembne za presojo pravilnosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi nepristopa pravdnih strank na prvi narok za glavno obravnavo. Na podlagi takšnih navedb je mogoč le predlog za vrnitev v prejšnje stanje. To je stranka tudi storila, a je bil ta predlog pravilno zavrnjen, saj upravičeni razlogi za nepristop pooblaščenke tožnice na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo niso podani.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor
Zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alinei člena 110/1 ZDR-1 je lahko tudi petdnevni zaporedni delavčev upravičen izostanek z dela (npr. bolniški stalež), saj ZDR-1 ne določa, da bi moral biti ta izostanek neupravičen. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je imela tožnica v spornem obdobju odobren bolniški stalež.
Tožena stranka tožnici pred podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora in niso bile podane okoliščine, ki bi to ravnanje tožene stranke opravičevale. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga nezakonita.
odškodninska odgovornost - padec - razporeditev opreme v prodajalnah - varno gibanje kupcev - varna prehodna pot - opustitev dolžnega ravnanja - prispevek k škodnemu dogodku - soodgovornost - pravdni standard potrebne skrbnosti
Nastanek škodnega dogodka sta pogojevali neskrbno ravnanje zavarovanca toženke pa tudi tožnice same. Oba bi lahko z ustreznim ravnanjem preprečila nastanek škode. Po mnenju pritožbenega sodišča sta zato pravdni stranki v enaki meri prispevali k škodnemu dogodku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je dejanski odpovedni razlog predstavljal bolniški stalež tožnice. Če je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi spremembe o organizaciji dela, utegne biti utemeljen pritožbeni očitek dokazanega obstoja organizacijskega razloga v smislu določbe 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati izpovedi prič ter priložene listine in ponovno presoditi, ali je tožena stranka tožnici podala utemeljeno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem bo moralo upoštevati, da ukinitev tožničinega delovnega mesta s prerazporeditvijo posameznih opravil na ostale zaposlene in delovnega mesta vodje programa ter oblikovanje enega novega delovnega mesta, s čimer se zmanjša število zaposlenih, predstavlja organizacijski razlog.
Pravni in ekonomski interes predstavljata dva različna pojma, vendar pa se takrat, ko posestnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti, lahko izkaže, da sploh nima pravnega interesa za varstvo posesti.
Odločilno pravno-relevantno dejstvo za ugotavljanje temelja odškodninske odgovornosti predstavlja nastanek škodnega dogodka in ali je zatrjevana škoda njegova posledica. Ker je torej bistven vzrok padca in ne njegov način, je stališče sodišča, da tožeča stranka tožbenih trditev o nastanku škodnega dogodka ni dokazala, ker se prometna nezgoda ni zgodila na v tožbi točno določen zatrjevan način, ob hkratni ugotovitvi, da se je prometna nesreča res zgodila, materialnopravno zmotno in pomeni napačno uporabilo prvega odstavka 131. člena OZ .
krivdna odškodninska odgovornost – odgovornost upravljalca ceste – luknja v okviru vodnega zbiralnika na pločniku – vzdrževanje ceste – protipravno ravnanje – poškodba pešca pri padcu na ulici – skrbnost
Tožnici ni mogoče očitati soodgovornosti za nastalo škodo, saj je bil pločnik v tem delu ceste sicer raven in tožnica s pazljivostjo povprečnega pešca ni mogla pričakovati luknje oziroma vdolbine v sicer ravni pohodni površini. Na urejeni ulici pešcu ni treba ves čas gledati pod noge in luknje (sodišče globino oceni na „okoli 8 cm“) tožnica ni mogla in ni bila dolžna predvideti, saj na pogled ni bistveno odstopala od sicer urejene pohodne površine ceste. Zavarovanec tožene stranke pa je dolžan vzdrževati pločnike ali vsaj odgovarja za redne preglede pločnika in s tem odgovarja za opustitev obvestila pristojnim lastnikom za popravilo luknje.
določitev stikov med staršem in otrokom - neizvršljivost sklepa - obseg in način izvajanja stikov - določenost izreka sklepa
Iz ur, v katerih se bodo stiki po sklepu izvajali, je razvidno, da se bo čas začetka oz. konca izvedbe stika v določenih primerih res pokrival s predvidenimi delovnimi obveznostmi predlagateljice in ker nasprotni udeleženec ni imel pripomb na pritožbeni predlog, da naj se zaradi tega v izrek sklepa vključi tudi možnost, da otroka na stik pripeljeta predlagateljičina starša, je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo tako, da je v izrek vključilo tudi možnost, da otroka na stik pripeljeta oz. ga po izvedenem stiku prevzameta predlagateljičina starša.
Izvedenka je v svojem predlogu res navedla, da bo postopno povečevanje obsega stikov pogojeno z otrokovim pozitivnim odzivom na stike, vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje, ki takega pogoja ni vneslo v izrek sklepa, pravilna, saj bi vnos pogoja v izrek privedel v neizvršljivost samega sklepa. V primeru, da bi se s sklepom določen način izvajanja stikov izkazal za neustreznega z vidika otrokovih odzivov oz. zdravstvenih težav, bo mogoča ponovna sprožitev postopka za spremembo stikov.
Na podlagi spremenjenih okoliščin toženka ni pridobila pravice odstopiti od pogodbe z enostransko izjavo, temveč bi lahko zahtevala razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pred sodiščem le z oblikovalno tožbo. Uveljavljanje razveze pogodbe z ugovorom ne zadošča.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor - rok za zagovor
Tožnik po zaključku bolniškega staleža pet dni zaporedoma ni prišel na delo k toženi stranki, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Rok treh delovnih dni za zagovor, ki ga določa člen 83/2 ZDR, ni absolutni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker se tožnik pred podajo pisnega zagovora oziroma v tem pisnem zagovoru na prekratek rok ni skliceval niti ni predlagal preložitve zagovora, prav tako pa v postopku ni bilo ugotovljeno, da tožnik zaradi krajšega roka ne bi mogel toženi stranki predočiti dejstev, ki bi lahko vplivala na obstoj zakonitega razloga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved zaradi prekratkega roka ni nezakonita.