plačilo za delo - plača - zmota pri plačilu nedolga - napačen izračun plače - vračilo preveč izplačanega dela plače - vrnitev preveč izplačane plače - neupravičena obogatitev
Pri tožeči stranki je pri obračunu toženčevega spornega dodatka k plači šlo za očitno računalniško pomoto, zaradi česar tožeči stranki ni mogoče očitati, da je takrat tožencu izplačala nekaj, kar je vedela, da ni dolžna. Ni mogoče šteti, da je stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma. Zato tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva vrnitev preveč izplačanega zneska plače.
zamudna sodba - nasprotna tožba - pooblaščenec - vročanje tožbe v odgovor
Nasprotna tožba je bila skupaj s pozivom na odgovor vročena le tožencu osebno. Ker je imel toženec pooblaščenca, bi moralo sodišče prve stopnje nasprotno tožbo skupaj s pozivom na odgovor po 277. členu ZPP vročati toženčevemu pooblaščencu in ne tožencu osebno. Ker tega ni storilo, je potrebno ugotoviti, da nasprotna tožba tožencu ni bila pravilno vročena v odgovor. Ker je sodišče prve stopnje kljub temu izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZZK-1 člen 13a, 142, 142/1-5. ZUKSB člen 11, 29, 29/2, 29/3. SPZ člen 146, 146/4.
mksimalna hipoteka - izbris starega in vpis novega imetnika - prenos pravnega razmerja - pogodba o zastavi nepremičnin
Za veljavnost in učinke prenosa premoženja v razmerju med DUTB, banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, in njenimi dolžniki se ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki je deležna ukrepov po tem zakonu ali njenih dolžnikov, ne glede na drugačne določbe v pogodbi ali zakonih, ki se uporabljalo v zvezi s prenosom tega premoženja (drugi in tretji odstavek 29. člena ZUKSB). Povsem jasno je torej, da zakon določa le relativno veljavnost ne glede na določbe drugih zakonov in da zato pride v poštev tudi uporaba četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ).
Tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev obstoja služnosti vožnje in hoje po zatrjevani poti na podlagi priposestvovanja. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožeče stranke in izdalo začasno odredbo, s katero nalaga toženi stranki, da odstrani dve cvetlični koriti, kateri je tožena stranka postavila na zatrjevani služnostni poti. Kljub temu, da ne gre za identični predlog kot je tožbeni zahtevek, je mogoče izdati do konca postopka ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo. Regulacijske začasne odredbe pridejo v poštev tudi pri ugotovitveni in oblikovalni tožbi oziroma pri oblikah tožb, pri katerih izvršba ne more priti v poštev.
stvarna služnost – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti
Ne glede na to, da ob vložitvi tožbe pogoji za osvoboditev služnosti niso bili podani, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je služnost prenehala, ker so ti pogoji (tj. upor proti služnosti in trajanje upora tri leta) nastopili do zaključka glavne obravnave. Proces osvoboditve služnosti lahko prekine zgolj ponovna izvršitev služnosti: dejanska (v obravnavanem primeru na silo odpreti ključavnico in/ali ograjo) ali pravna (vložiti konfesorno tožbo zaradi preprečevanja izvrševanja služnosti).
izvršba na podlagi verodostojne listine – vstop novega dolžnika v postopek pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi – ustavitev izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi – ugovor novega dolžnika
Pravni interes (pravovarstvena potreba) je podan vselej, ko lahko stranka s svojo zahtevo doseže zase ugodnejšo rešitev, to je rešitev, ki bi izboljšala njen pravni položaj. Kadar sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do vložitve ugovora dolžnika še ni postal pravnomočen, ima dolžnik možnost z ugovorom doseči ne le ustavitev izvršilnega postopka (katere učinki so omejeni na fazo opravljanja izvršbe), temveč tudi razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in torej preprečiti nastop pravnomočnosti kondemnatornega dela sklepa o izvršbi. Taka odločitev je dolžniku kljub ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi 43. člena ZIZ v korist, saj so učinki ustavitve izvršbe omejeni zgolj na fazo opravljanja izvršbe, do katere pa v primeru dolžnikovega uspeha z ugovorom niti ne bi prišlo.
uvedba stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka – predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna legitimacija – trajnejša nelikvidnost – domneva insolventnosti
Potrebno je ločiti med uvedbo postopka zaradi insolventnosti in začetkom postopka zaradi insolventnosti. Predhodni postopek zaradi insolventnosti se namreč začne že z vložitvijo predloga za začetek postopka, glavni postopek zaradi insolventnosti pa se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je iz vsebine upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka jasno razvidno, da njegov zahtevek za uvedbo stečajnega postopka v resnici predstavlja zahtevek za začetek stečajnega postopka. Sama, sicer res podana navedba, ne da naj sodišče začne, temveč uvede stečajni postopek, tega dejstva ne more spremeniti.
Aneks ni nič drugega kot (nova) pogodba, čeprav se to ime v praksi uporablja kot oznaka za pogodbo, ki je povezana z neko že obstoječo (osnovno) pogodbo. Za aneks, enako kot za vsako drugo pogodbo, veljajo splošna pravila pogodbenega prava, vsebovana v določbah OZ, kar pomeni, da je sklenjen, ko se pogodbeni stranki oziroma stranke sporazumejo o bistvenih sestavinah pogodbe in dosežejo konsenz pogodbenih volj. To pomeni, da stranke, ki sklenejo aneks, niso nujno tudi stranke osnovne pogodbe.
V predmetni zadevi je za presojo obstoja toženkine odškodninske obveznosti bistveno le mesto zdrsa oziroma okoliščina, da je tožnici spodrsnilo na pločniku (da se torej začetek padca nahaja na pločniku), in ne, kje je slednja po zdrsu (padcu) obležala (obsedela).
Zatrjevanje, da je bila vidljivost dobra, da so bile tožnici poznane vremenske razmere kot tudi stanje javne površine, oziroma sklicevanje na skrbnost „povprečnega občana“, samo po sebi nič oziroma vsaj bistveno premalo pove o tožničini domnevni (to je s strani toženke zatrjevani) nepazljivosti/neprevidnosti. Toženka namreč ne uspe (niti v pritožbi) pojasniti, kaj konkretno naj bi tožnica storila narobe (in bi konkretno morala postopati drugače) oziroma v katerem (povsem konkretnem) oziru naj bi bila nepazljiva (premalo skrbna). Podobno presplošna je tudi pritožbena navedba, da bi morala tožnica po poti hoditi na način, s katerim bi lahko preprečila škodni dogodek.
Pri presoji "tekočih oz. rednih dobav" je treba upoštevati, da je s sklenitvijo navedenih poslov soglašal upravitelj prisilne poravnave, ki je želel, da se sodelovanje med tožečo in toženo stranko nadaljuje kot doslej.
Trditveno in dokazno breme v zvezi z neenako obravnavo upnikov, ki so do tožeče stranke v enakem položaju, je bilo na tožeči stranki. Zgolj s pavšalnimi navedbami, da so tudi drugi upniki dobavljali enakovrstno blago kot tožena stranka, vendar plačila niso dobili, temu bremenu ni zadostila.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za sporne verižne kompenzacije ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti, se mu z ugotavljanjem obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti ni bilo treba ukvarjati.
skrbnost – skrbnost dobrega gospodarstvenika – načelo vestnosti in poštenja – zastopanje pravne osebe – sodni register
Ne le skrbnost dobrega gospodarstvenika, celo običajna skrbnost veleva, da pri poslovanju s pravno osebo sopogodbenik v sodnem registru preveri, kdo jo je upravičen zastopati.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081406
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 121, 121/1, 231, 231-3, 235, 235/1, 235/3. OZ člen 87, 87/1, 111, 111/2. ZPP člen 133, 139, 139/3, 141, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
začetek stečajnega postopka – aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – vročanje – osebna vročitev – zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti – zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti – ničnost pogodbe – obstoj terjatve – neupravičena pridobitev
Nična pogodba sicer res nima pravnega učinka in nobena od strank nima izpolnitvene obveznosti iz take pogodbe. Vendar ima stranka, ki je pogodbo že izpolnila, skladno s 1. odstavkom 87. člena OZ kondikcijski zahtevek po pravilih o neupravičeni pridobitvi. Ob povedanem se izkaže kot neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na neobstoj predlagateljeve terjatve zaradi sodnega uveljavljanja ničnosti kreditnih pogodb.
Prodajna pogodba, ki sta jo sklenila toženca je nična, ker gre za navidezno pogodbo, in ker je bila sklenjena z namenom, da tožnici onemogoči uveljavitev njene pravice v drugem postopku (tožnica v njem od toženke zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi sklenjene darilne pogodbe).
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da pravdni stranki sami krijeta svoje pravdne stroške, pravilno oprlo na določila 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078901
OZ člen 174, 174/2, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZOdvT člen 32, 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - izgubljeni zaslužek - renta - vprašanje zaposlitve za nedoločen čas - pridobivanje mesečnega dohodka - popolna odškodnina - zakonske zamudne obresti - uporaba materialnega prava - nastop zamude - zamuda zavarovalnice - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nepogodbena odškodninska odgovornost - dodeljeni odvetnik - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov
Ključno vprašanje, od katerega je odvisna pravilnost odločitve glede odločitve o izgubljenem zaslužku in renti, je, ali bi tožnik, če ne bi bilo škodnega dogodka, ostal pri delu pri zavarovancu tožene stranke.
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj nastopi zamuda, je treba pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti na podlagi zakonsko urejenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti upoštevati ZOZP.
ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/1, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tako tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na priglašeno vrednost.
pobotanje v stečaju – nasprotne terjatve – pobot – prijava terjatve – obvestilo o pobotu – avans
V primeru hkratnega obstoja terjatve upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, obe terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Zato upnikom teh terjatev ni treba prijaviti v stečajnem postopku. Tožena stranka zaradi tega, ker je to kljub temu storila in ker je stečajni upravitelj njeno terjatev preizkušal in prerekal, ne sme trpeti negativnih posledic, oz. ne sme biti v slabšem položaju, kot, če terjatve sploh ne bi prijavila. Njeno prijavo je bilo treba šteti zgolj kot obvestilo o pobotu. Vprašanje obstoja pobotne terjatve (če je stečajni dolžnik ne prizna) se rešuje v pravdi, v kateri stečajni dolžnik zahteva plačilo svoje terjatve.
Posestno varstvo ima namen, da ščiti obstoječe posestno stanje toliko časa, dokler se to stanje zaradi ustanovitve novega razmerja ali v uradnem postopku ne spremeni.
ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - paricijski rok - primeren rok - opustitev ravnanj
Izvršilni naslov, ki dolžniku nalaga opustitev določenih ravnanj, je, četudi ne vsebuje roka za izpolnitev, izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti že pojmovno ne pride v poštev. Primeren rok za izpolnitev obveznosti je v takem primeru takoj.
Sklep, s katerim sodišče dovoli nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, sme dolžnik izpodbijati le z ugovorom, s katerim izpodbija utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali sam postopek izdaje tega sklepa.