ZOR člen 371, 374/1, 614, 614/1, 615/1, 615/2, 616/1, 616/2, 622, 623, 623/3.
pogodba o delu – gradbena dela – plačilo opravljenih del - zastaranje – splošni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka – stvarne napake – rok za grajanje napak – izguba pravice - znižanje plačila
Za terjatev iz pogodbe o delu za plačilo gradbenih del velja splošni zastaralni rok, saj toženec v razmerju do tožnika ni nastopal kot pravna oseba. Za začetek teka zastaralnega roka je treba upoštevati dejanski prevzem del v marcu 1995, saj toženec ni hotel izvesti svoje obveznosti o formalnem prevzemu del.
Tudi za začetek teka roka za grajo napak je treba upoštevati dejanski prevzem, saj tega ni mogoče prenašati v prihodnost z enostranskim ravnanjem ali opustitvijo tistega, od čigar ravnanja je odvisen začetek teka roka. Toženec je zaradi predpostavke graje napak izgubil pravico z ugovorom proti tožnikovemu zahtevku uveljavljati svojo pravico do znižanja plačila.
dopuščena revizija - oporoka pred pričami – oblika oporoke – podpisi oporočnih prič - veljavnost oporoke
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je listina, v kateri podpis zapustnika in oporočnih prič ni postavljen za poslednjevoljnimi odredbami na hrbtni strani lista ampak je za besedilom na prednji strani lista, veljavna oporoka pred pričami.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 19, 19/1-2, 32, 32/2, 88.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – podržavljeno premoženje – ovira za vračilo v naravi – ničnost pravnega posla
Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od uveljavljenega stališča ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ugotovitvena tožba - konverzija terjatev v delnice kot metoda finančne reorganizacije - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave - pravni interes za izpodbijanje sklepov skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala
Tožeča stranka po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave ni več imela pravnega (pravovarstvenega) interesa za izpodbijanje sklepov skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala. Za obstoj pravnega interesa bi namreč morala izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi bila s sodbo, s katero bi bilo ugodeno njenemu zahtevku, odpravljena negotovost glede njene pravice (oziroma pravnega položaja), ki jo je s svojimi dejanji povzročila tožena stranka. Vendar pa je bila ta negotovost odpravljena že s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, ki vsebuje tudi odločitev skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala (kot materialnopravno predpostavko za sklenitev prisilne poravnave).
Tožeča stranka je med postopkom navedla, da bi ji ugoditev tožbi zagotovila možnost uveljavljati odškodninski zahtevek za nastalo škodo, kar naj bi predstavljalo njeno pravno korist. Samostojna ugotovitvena sodba je namreč po svoji funkciji neke vrste vmesna sodba za postopek uveljavljanja odškodnine. Vendar pa zgolj obstoj možnosti takšne tožbe, brez njene konkretizacije, ne zadošča.
povrnitev škode – odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti delodajalca - poškodba pri izstopanju iz motornega vozila – protipravnost
Tožnik bi moral natančno in konkretno opredeliti kršitev delodajalčevih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu oziroma navesti dejstva, ki bi kazala, da je do škode prišlo v zvezi z nevarno stvarjo ali opravljanjem nevarne dejavnosti. Zgolj dejstvo, da je tožnik utrpel škodo na delovnem mestu v delovnem času namreč za utemeljenost odškodninske terjatve do njegovega delodajalca ne zadošča.
Tožeča stranka je objektivno spremenila tožbo tako, da je poleg dotedanjega zahtevka na ugotovitev neučinkovitosti izpodbijanega pravnega dejanja za toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njenih terjatev, alternativno uveljavljala zahtevek na plačilo menične terjatve. Pri opisani spremembi gre vsebinsko za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega, za naknadno kumulacijo zahtevkov in to za njihovo alternativno kumulacijo, ki pa ni imela podlage v materialnem pravu.
Tožeča stranka ne more uveljavljati alternativnega združevanja zahtevkov v primeru, ko sama ne ve z gotovostjo, do česa je po materialnem pravu upravičena (za takšne primere pride v poštev eventualna kumulacija zahtevkov). Prav tako ne more postaviti dveh zahtevkov alternativno in sodišču prepustiti izbiro, na kaj (na katerega od dveh zahtevkov) naj obsodi toženo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013815
ZOR člen 210. ZPP člen 108, 180, 286. ZTLR člen 25, 28, 28/2, 28/4.
popolnost in sklepčnost tožbe – obrazložitev sodbe – pridobitev lastninske pravice – solastnina – gradnja na tujem svetu - vlaganja v tujo nepremičnino – stvarnopravni zahtevek – priposestovanje – nedobroverna posest – obligacijskopravni zahtevek
Tožnica ni dovolj natančno in celovito zatrjevala nobene od dejanskih situacij, ki bi v skladu z določbami ZTLR o gradnji na tujem svetu lahko privedli do pridobitve (so)lastninske pravice na spornih nepremičninah, zato na tej podlagi ni mogla uspeti. Podobno velja za alternativni originarni pridobitni način (priposestvovanje), h kateremu je svoj trditveni fokus opazneje usmerila šele v prvem tožnikovem postopku.
predlog za dopustitev revizije – obvezno zavarovanje traktorja – delovna funkcija motornega vozila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah že zavzelo stališče, da se obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti po ZOZP ne razširja na primere, ko določeno vozilo, ki opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
Kršitev 253. člena ZPP ni podana, če sodišče ne zasliši izvedenca, ki je podal pisno mnenje, če stranka ni podala takih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati.
OZ določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen), to je takrat, ko se izjavi volje skleniti pravni posel določene vsebine in z določenimi pravnimi posledicami, ujemata. Časovno se sklenitev pogodbe ujema s trenutkom, ko ponudnik prejme od naslovnika izjavo, da ta ponudbo sprejema (prvi odstavek 21. člena).
omejitev gibanja – ugotavljanje dejstev v sodnem postopku – ugotavljanje istovetnosti – prikrivanje podatkov
Dejstvo, da je tožnik ob podajanju prošnje za mednarodno zaščito prikril, da je bil v letu 2009 kot tujec obravnavan v Grčiji, je sodišče prve stopnje obravnavalo na tožnikovem zaslišanju v prisotnosti njegove pooblaščenke, zato je ugotovljene okoliščine lahko upoštevalo pri presoji zakonitosti izpodbijanega sklepa (62. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1).
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 3, 3/1-19, 3/1-20.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – standard obrazloženosti – vprašanje vezanosti upravnega organa na rešitev predhodnega vprašanja o državljanstvu upravičenca – ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča
Ker gre v obravnavani zadevi za spor o denacionalizaciji, to pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje vezanosti upravnega organa, ki odloča o denacionalizacijskem zahtevku, na rešitev predhodnega vprašanja o državljanstvu upravičenca, je že rešeno pravno vprašanje, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
pripor – odreditev pripora – bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Delitev vlog med soobdolženci pri izvršitvi kaznivih dejanj sodi v področje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ni predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost upravljalca ploščadi – odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari - dvignjena plošča tlakovca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – povrnitev škode – dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Poškodba plošče ne pomeni nevarne stvari ali mesta, ki bi utemeljevalo objektivno odgovornost.
Dvig roba plošče za 1,5 do 2 cm ni terjal od toženke kot lastnice in upravljalke ploščadi nobenega ukrepanja. Tako spremenjena pohodna površina je v mestnem okolju v mejah normalnega in sprejemljivega, saj čisto ravnih in povsem nepoškodovanih površin ni veliko in tega tudi ni mogoče zahtevati. Zato ni niti krivdne odgovornosti toženke.
ZSReg člen 8, 8/2, 33, 41. ZGD-1 člen 256, 268, 268/1, 276. OZ člen 5, 14, 90, 90/2, 94.
konvalidacija - načelo vestnosti in poštenja - sklep nadzornega sveta - sankcije za primer neveljavnosti sklepa nadzornega sveta - analogna uporaba OZ - pravni interes delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register - razlog za pomanjkanje pravnega interesa - splošni interes delničarstva za zakonito poslovanje delniške družbe - časovno neomejeno uveljavljanje ničnosti
Če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, lahko pride v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti. Le če so okoliščine posameznega primera v bistvenem podobne zakonsko urejenemu dejanskemu stanu, lahko utemeljimo analogno (in na podlagi 14. člena OZ smiselno) uporabo sankcij, ki jih pozna domače obligacijsko pravo za neveljavnost pogodb, v primeru domnevno »neveljavnih« sklepov nadzornega sveta z oblikovalnim učinkom.
Položaj tožeče stranke, ki kot delničar tožene stranke izpodbija veljavnost sklepov nadzornega sveta, ni primerljiv z nobenim izmed položajev, v katerem ima pogodbena stranka po OZ zahtevek na razveljavitev pogodbe.
Tožeča stranka je trdila (in predlagala dokaze), da je bila v postopku oblikovanja izpodbijanih sklepov kršena temeljna zapoved za vzpostavitev formalne strukture delniške družbe, katere smisel je ustrezno in uravnoteženo upoštevanje (med drugimi) tudi interesov delničarjev, ter s to pomanjkljivostjo utemeljevala tožbo na ničnost vpisa v sodni register. To v načelu zadostuje za utemeljitev pravnega interesa delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register, saj ta drugače odprave posledic zatrjevanega nezakonitega stanja v delniški družbi, katere delničar je, niti ne more doseči.
Splošni interes delničarja, da delniška družba posluje zakonito, ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa delničarja za tožbo na ničnost sklepa nadzornega sveta.
Načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) v razmerju med strankami civilnopravnega razmerja terja, da prizadeta stranka notificira svoje stališče o ničnosti pravnega posla. Sklicevanje na pravilo o (načelno) časovno neomejeni pravici do uveljavljanja ničnosti (93. člen OZ) zato ne bi smelo biti uspešno, če bi se ta pravica uveljavljala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, to je takrat, ko bi zavezanec zaradi vseh okoliščin primera, vključno s potekom časa, lahko upravičeno računal, da ne bo izpostavljen sankciji ničnosti sklepa nadzornega sveta, ker je upravičenec s svojim obnašanjem in odlašanjem vzbujal vtis, da ničnosti ne bo uveljavljal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – sorodstveno razmerje med pravdno stranko in sodnikom višjega sodišča
Dejstev, da je tožnik oče višjega sodnika, ki sodniško funkcijo opravlja na Višjem sodišču v A., ki odloča o pritožbah zoper odločbe sodišča, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku in da je član personalnega sveta Višjega sodišča v A., ki podaja ocene sodniške službe za sodnike sodišč prve stopnje s svojega območja, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP.
ZDoh člen 48. ZDDPO-UPB1 člen 12. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 1-1, 1-8. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih člen 2, 2/1, 4.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od dohodkov iz dejavnosti - investicijska olajšava – davčna olajšava za nakup nepremičnin – vsebinski pogoji za priznanje davčne olajšave – dokazno breme – davčno priznani odhodki - opredmeteno osnovno sredstvo
Za priznanje investicijske olajšave v opredmeteno osnovno sredstvo morajo biti izpolnjeni pogoji glede opredelitve opredmetenega osnovnega sredstva po SRS kot vsebinski pogoji glede uporabe opredmetenega osnovnega sredstva za opravljanje dejavnosti davčnega zavezanca.
spor o pristojnosti – pristojnost za odločanje o zadržanju v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve po sklepu sodišča – stalno prebivališče nasprotnega udeleženca – začasno prebivališče nasprotnega udeleženca – izbirna pristojnost- pomožna krajevna pristojnost
Pravilo 1. odstavka 41. člena ZDZdr uzakonja izbirno, ne pa pomožno krajevno pristojnost.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – zavarovanje AO-plus - pojem prometne nesreče – udeležba vozila v prometu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Splošni pogoji zavarovanja AO-plus povračilo škode vežejo na prometno nesrečo. Tožnik ni izkazal odstopa od sodne prakse, saj je bilo v zadevi Višjega sodišča v Celju Cp 1260/2007 in drugih zadevah, o katerih so odločila sodišča v priloženih odločbah, ugotovljeno, da je do poškodb vselej prišlo zaradi premika vozila. V obravnavani zadevi pa je zavrnitev zahtevka temeljila prav na ugotovitvi, da tožnikovega odskoka ni povzročil premik vozila.