na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za policiste
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 97-3776/2012, stran 10050 DATUM OBJAVE: 14.12.2012
VELJAVNOST: od 15.12.2012 / UPORABA: od 15.12.2012
RS 97-3776/2012
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 15.12.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.
3776. Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za policiste
Na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pogodbeni stranki 1. Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopa dr. Vinko Gorenak, minister za notranje zadeve, na strani delodajalca ter
2. Sindikat policistov Slovenije, ki ga zastopa Zoran Petrovič, in Policijski sindikat Slovenije, ki ga zastopa Radivoj Uroševič, na strani delojemalcev sklepajo
2. Sindikat policistov Slovenije, ki ga zastopa Zoran Petrovič, in Policijski sindikat Slovenije, ki ga zastopa Radivoj Uroševič, na strani delojemalcev sklepajo
A N E K S š t. 1
h Kolektivni pogodbi za policiste
h Kolektivni pogodbi za policiste
1. člen
V Kolektivni pogodbi za policiste (Uradni list RS, št. 41/12) se za 15. členom doda nov 15.a člen, ki se glasi:
»15.a člen
(delovni čas v policiji)
V efektivni delovni čas se poleg časa, določenega s predpisi, ki urejajo delovni čas javnih uslužbencev, šteje tudi:
-
čas, ko policist skladno z zakonom, ki ureja pooblastila policije, v svojem prostem času ukrepa in uporabi z zakonom določena pooblastila,
-
čas, ko policist sodeluje v strokovnih organih, komisijah in usposabljanjih, ki jih organizira ali na katera ga napoti delodajalec, ter čas, ko je policist v zvezi z opravljanjem delovnih nalog vabljen pred sodne in upravne organe ter gospodarske subjekte,
-
čas napotitve na delo ob začetku dela in čas odprave z dela.«.
2. člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»16. člen
(organizacija in razporejanje delovnega časa)
(1)
Za organizacijo in razporejanje delovnega časa policistov se uporabljajo splošni predpisi in kolektivne pogodbe, če s to pogodbo ni določeno drugače.
(2)
Delovni čas, ki se razporeja z razporedom dela, se določi tako, da se določi začetek in konec dnevne delovne obveze.
(3)
Policist, ki delo opravlja po razporedu dela ali v izmenah, ima pravico do seznanitve z razporedom dela najmanj sedem dni vnaprej.
(4)
Razpored dela oziroma izmena se lahko izjemoma spremeni najmanj v 24 urah pred nastopom dela zaradi nepredvidenih dogodkov. V takem primeru se šteje, da gre za delo po posebnem razporedu. Če se razpored dela oziroma izmena spremeni v manj kot 24 urah pred nastopom dela, se tako delo šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
(5)
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki je enako obdobju, kot ga določa zakon, ki ureja organiziranost in delo policije, za delo preko polnega delovnega časa.
(6)
Policist, ki dela v neenakomernem ali deljenem delovnem času, opravlja delo v izmenah ali dela več kot pet dni v tednu, ima pravico do najmanj enega prostega vikenda na mesec. Prosti vikend pomeni prosto soboto od 00.00 in nedeljo do 24.00.
(7)
Za izmeno se šteje delo po razporedu dela, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času, ne glede na vzorec zaporedja. Za izmeno se ne šteje delo, opravljeno med 6.00 in 14.00 uro.«.
3. člen
V 17. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Čas, ko policist v pripravljenosti opravlja naloge po komunikacijskih sredstvih, se šteje v delovni čas, če opravljanje nalog traja skupaj najmanj eno uro. Dejanski čas opravljanja nalog po komunikacijskih sredstvih se vpisuje v evidenco delovnega časa. Po zaključeni pripravljenosti se ugotovi čas dejansko opravljenega dela.«.
4. člen
V 18. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6)
V izjemnih primerih, ko zaradi izvedbe posamične naloge policist v okviru rednega delovnega časa ne more koristiti pravice do odmora, se mu v okviru možnosti na njegovo zahtevo omogoči ustrezno zamenjavo za čas odmora.«.
5. člen
Za 22. členom se dodajo novi 22.a, 22.b, 22.c, 22.č in 22.d členi ter za 22.d členom novo III.a poglavje Zagotavljanje pogojev za sindikalno delo in členi 22.e, 22.f, 22.g, 22.h, 22.i, 22.j, 22.k, 22.l, 22.m, 22.n, 22.o, 22.p, 22.r in 22.s, ki se glasijo:
»22.a člen
(usposabljanje, izpopolnjevanje in izobraževanje)
(1)
Policisti imajo pravico in dolžnost do stalnega strokovnega usposabljanja, izpopolnjevanja in izobraževanja.
(2)
Policistom se v okviru letnega programa usposabljanja in izpopolnjevanja letno omogoči teoretično ali praktično usposabljanje oziroma izpopolnjevanje z njihovega delovnega področja v trajanju najmanj 24 ur na stroške delodajalca.
(3)
Policija, zaradi specifičnih obremenitev za policiste predvidi starosti prilagojen način usposabljanj in izpopolnjevanj.
(4)
Policistom, ki pri svojem delu potrebujejo dodatna specialistična znanja s svojega delovnega področja, in je usposabljanje ali izpopolnjevanje v interesu delodajalca, delodajalec v okviru sredstev, ki so na razpolago, omogoči takšno specialistično usposabljanje oziroma izpopolnjevanje v trajanju najmanj 24 ur na leto. Interes delodajalca za udeležbo policista na specialističnem usposabljanju iz prejšnjega stavka presoja pristojna služba delodajalca na podlagi vloge policista oziroma delodajalca. Stroški usposabljanja ali izpopolnjevanja (kot so npr. kotizacija, potni stroški, stroški nočitve) iz tega odstavka lahko bremenijo delodajalca.
(5)
Policistu, ki se izobražuje v lastnem interesu, je delodajalec dolžan omogočiti izpolnjevanje obveznosti v okviru izobraževanja, če delavčeva odsotnost bistveno ne moti delovnega procesa. Policist je dolžan nadrejenega o odsotnosti obvestiti najmanj deset dni pred obveznostjo.
22.b člen
(medsebojno obveščanje in skupno posvetovanje o varstvu in zdravju pri delu)
(1)
Za varnost in zdravje pri delu se uporabljajo splošni in posebni predpisi ter načela varnosti in zdravja pri delu.
(2)
Delodajalec in delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ter predstavniki reprezentativnih sindikatov v policiji se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s splošnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
22.c člen
(posebno starševsko varstvo)
(1)
V skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ima policist ob pogojih, ki zakonsko urejajo varstvo delavca v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom, tudi pravico do posebnega starševskega varstva.
(2)
Posebno starševsko varstvo poleg pravic iz zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na nadurno in nočno delo ter delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, obsega tudi pravico do dela samo v dopoldanskem času.
(3)
Staršu, ki uživa posebno starševsko varstvo, se sme odrediti delo samo do 15.30 ure, če starš pisno ne soglaša z drugačno odreditvijo dela. Soglasje traja neprekinjeno najmanj tri mesece, če se nadrejeni in policist ne dogovorita drugače.
(4)
Pravica iz tega člena velja tudi za starša, ki uživa posebno starševsko varstvo, ki živi sam z otrokom, starim do sedem let, in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.
(5)
Če sta oba starša, ki uživata posebno starševsko varstvo, ki živita z otrokom in skrbita za njegovo vzgojo in varstvo, zaposlena v policiji, lahko pravico iz tretjega odstavka tega člena uveljavlja le eden izmed staršev.
22.č člen
(karierni sistem)
(1)
Karierni sistem v policiji so med seboj povezani podsistemi načrtovanja kariere, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega ocenjevanja ter napredovanja, premeščanja na zahtevnejše delovno mesto in ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti policistov na sistemiziranih delovnih mestih.
(2)
Policistu se zagotavljajo pogoji za razvoj njegove kariere v policiji v okviru kariernega sistema v policiji.
(3)
Generalni direktor policije v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati ter v skladu z določbami te pogodbe podrobneje določi priporočila za delovanje kariernega sistema v policiji. Karierni sistem v policiji je zasnovan tako, da v skladu z možnostmi in interesi policije, poleg zahtev delovnega procesa, zadovoljuje tudi motive, interese in razvojne potrebe policistov.
(4)
Za izvajanje kariernega sistema v policiji so dolžni skrbeti vsi vodje notranje organizacijskih enot in komandirji policijskih postaj.
22.d člen
(seznanitev s prostimi delovnimi mesti)
Če je v isti notranji organizacijski enoti (v nadaljnjem besedilu: NOE) prvega nivoja generalne policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: GPU), na policijski upravi ali policijski postaji prosto delovno mesto, ki se bo zasedlo, se na oglasni deski enote opravi notranja seznanitev o tem prostem delovnem mestu, na katero se lahko prijavijo zainteresirani policisti v roku osmih dni po objavi. Vodja enote s predlogom kandidata za zasedbo prostega delovnega mesta seznani vse prijavljene kandidate.
III. a ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA SINDIKALNO DELO
22.e člen
(sodelovanje s sindikatom)
Delodajalec se zavezuje, da bo na pobudo reprezentativnega sindikata (v nadaljnjem besedilu: sindikat) na vseh nivojih posebej obravnaval in v okviru možnosti tvorno sodeloval pri razreševanju problematike pogojev dela in življenja ter pravic zaposlenih, s katero se pri delu in izven dela zaposleni srečujejo, če je povezana z organizacijo delovnega procesa oziroma z delovnim razmerjem pri delodajalcu.
22.f člen
(pridobitev mnenja sindikata)