Nalaganje dokumenta...
Navodilo o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 32-1329/1994, stran 2069 DATUM OBJAVE: 10.6.1994
VELJAVNOST: od 11.6.1994 do 31.8.1999 / UPORABA: od 11.6.1994 do 31.8.1999
RS 32-1329/1994
Verzija
16 / 16
Čistopis se uporablja od 1.9.1999 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.2.2026: NEAKTUALEN.
1329. Navodilo o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino
Na podlagi tretjega odstavka 17. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I in št. 71/93) in 23. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije
NAVODILO
o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino
o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino
A. SPLOŠNA DOLOČILA
1.
S tem navodilom Banka Slovenije predpisuje način opravljanja plačilnega prometa s tujino ter obrazce, naloge in druge listine, ki se uporabljajo v plačilnem prometu s tujino.
2.
Sprejemanje plačil in plačevanje v plačilnem prometu s tujino se opravlja z običajnimi instrumenti mednarodnega plačilnega prometa.
Prilivna banka je banka, ki je prejela sredstva na svoj račun v tujini ali banka, ki vodi račun nerezidenta, v breme katerega je izvršeno plačilo (v nadaljevanju prilivna banka). Izplačilna banka je banka, ki bo obračunala in izplačala priliv komitentu, rezidentu ali nerezidentu (v nadaljevanju izplačilna banka).
3.
Rok "isti ali naslednji dan" pomeni, da se mora obveznost, na katero se navedeni rok nanaša, opraviti istega dne, če so se stekli pogoji (npr. prejem naloga, obvestila) za to obveznost do 10. ure oziroma najkasneje naslednji delovni dan do 10. ure, če so se pogoji stekli po 10. uri.
Banke so dolžne v posebnem kontrolniku evidentirati čas prejema vseh plačilnih nalogov za plačilo v tujino in iz tujine razen, če so jih prejele po tehnologiji SWIFT.
4.
Banke vodijo vse tekoče račune v tujih valutah in v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjih tečajih Banke Slovenije, veljavnih na dan, ki je določen s Slovenskimi računovodskimi standardi.
B. PLAČILNI PROMET V KONVERTIBILNIH VALUTAH
I. REDNI POSLI: PLAČILA IZ TUJINE
PLAČILA Z NAKAZILOM
6.
Izplačilna banka mora po odobritvi računa 3100 oziroma 311 v skladu s 24. členom zakona o deviznem poslovanju izplačati tolarsko protivrednost. Banka je dolžna upravičenca plačila obvestiti o prejetem plačilu na dan prejema pravilnega naloga z obrazcem 743 – Obvestilo o plačilu iz tujine (v nadaljnjem besedilu obrazec 743, ki je predpisan s tem navodilom in je njegov sestavni del), ki ga izdela v najmanj dveh izvodih, od teh enega za upravičenca plačila.
8.
Kadar je prilivna banka tudi izplačilna banka, knjiži:
-
v breme računa 3100
-
v dobro računa 2762.
V primeru, da prilivna banka ni tudi izplačilna banka, mora isti oziroma najkasneje naslednji delovni dan po prejemu obvestila obvestiti izplačilno banko o prejetem kritju. Prenos sredstev na izplačilno banko je prilivna banka dolžna opraviti na način in po postopku, ki je za upravičenca plačila najugodnejši. Prilivna banka mora odobriti sredstva na račun izplačilne banke z isto valuto, kot je bila odobrena sama.
Tako ravna prilivna banka v primeru, ko je prejela od tuje banke kritje na račun, izplačilna banka pa plačilni nalog in v primeru, ko je prilivna banka prejela od tuje banke plačilni nalog, v katerem je kot izplačilna banka navedena druga banka.
Prilivna banka knjiži:
-
v breme računa 3100
-
v dobro računa 7000 ali 311.
Izplačilna banka knjiži:
-
v breme računa 311 ali 7000
-
v dobro računa 2762.
Kadar izplačilna banka ni hkrati tudi prilivna banka, mora zagotoviti statistiko obrazca 743 za Banko Slovenije izplačilna banka.
Upravičenec plačila lahko da izplačilni banki nalog za prenos sredstev na drugo banko. V tem primeru prva banka odobri račun druge banke na dan prejema naloga in knjiži z internim nalogom:
-
v breme računa 2762
-
v dobro računa 7000 ali 3110.”
9.
Upravičenec plačila lahko razpolaga s plačilom iz tujine v skladu z veljavnimi predpisi, vendar najkasneje do izteka zakonitega roka, ko mu banka izplača tolarsko protivrednost.
Banka izplačilo tolarske protivrednosti knjiži:
-
v breme računa 2762
-
v dobro računa 2920 ali 1001 (marža v prihodek banke).
Za dan izplačila tolarske protivrednosti se šteje dan, ko je bil obremenjen žiro račun banke.
10.
Plačilo iz tujine z nakazilom, ki se knjiži v breme tekočega računa tuje banke v tuji valuti (v nadaljnjem besedilu: račun 701) ali druge vloge na vpogled tujih oseb v tuji valuti (v nadaljnjem besedilu: račun 708), banka obdela isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema naloga za plačilo, če se račun 701 ali račun 708 vodi pri njej in če ima na računu kritje za izplačilo. Plačilo iz tujine obdela na način iz 6. – 8. točke tega navodila.
11.
Plačilo iz tujine po nalogu tuje banke, katere račun 701 se vodi pri drugi banki, obdela banka, ki je dobila takšen nalog od tuje banke, na naslednji način:
-
isti dan, ko prejme nalog tuje banke, je dolžna od banke, pri kateri se vodi račun 701, po najkrajši poti zahtevati obvestilo o kritju na računu in soglasje za bremenitev računa tuje banke,
-
banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, je dolžna isti ali najkasneje naslednji delovni dan po prejemu zahteve ustrezno odgovoriti.
Po prejemu soglasja banka izdela obrazec 743 in knjiži:
-
v breme računa 7000
-
v dobro računa 2762,
-
v breme računa 701
-
v dobro računa 311.
Prvi par knjiženja uporabi banka, ki obdela plačilo iz tujine, drugi par pa banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke in ima sredstva na računu 7000 pri banki, ki obdela plačilo iz tujine. Z obrazcem 743 izdela tudi skupni nalog za prenos deviz na obrazcu 747 (v nadaljevanju besedila: obrazec 747) za bremenitev računa 7000 oziroma izpisek računa in oba dostavi drugi banki.
Oziroma:
-
v breme računa 311
-
v dobro računa 2762,
-
v breme računa 701
-
v dobro računa 7000.
Prvi par knjiženja uporabi banka, ki obdela plačilo iz tujine in se ji zaradi zagotovitve kritja odobrijo sredstva na računu 7000 pri banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, drugi par knjiženja pa banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke.
V obeh primerih zagotovi podatke za statistiko banka, ki vodi račun 701 tuje banke.
Navodila iz te točke se smiselno uporabljajo tudi za plačila iz tujine z nakazilom z računa 708 in deviznih računov po 26. čl. zakona o deviznem poslovanju (v nadaljevanju: ZDP).
12.
Plačilo iz tujine z inkasom blagovnih dokumentov se obdela in knjiži po enakem postopku kot plačilo iz tujine z nakazilom.
PLAČILO Z AKREDITIVOM
13.
Banka obdela plačilo iz tujine, ki se opravi z akreditivom, v roku dveh delovnih dni od dneva, ko je bila obveščena, da je vrednost poslanih dokumentov odobrena njenemu računu v tujini. Pri tem smiselno uporablja 6. – 8. točko tega navodila.
Če se plačilo izjemoma opravi s pokritim akreditivom, prejeto kritje za odprti akreditiv banka knjiži v dobro računa 704 z obrazcem 743, instrument plačila 3, šifra osnove 513 ali 514; izplačilo po akreditivu pa z obrazcem 743 (instrument plačila 5) v breme računa 704 in v dobro računa 2762. Banka obdela plačilo na način iz 6. – 8. točke tega navodila. Hkrati z akreditivnimi dokumenti mora uporabnik plačila banki predložiti dopolnjen obrazec 743.
14.
Plačilo iz tujine z akreditivom v breme računa 701 tuje banke, pri kateri je odprt akreditiv, obdela banka v roku dveh delovnih dni od dneva prejema pravilnih dokumentov. Pri tem smiselno uporablja določila 6. – 8. in 10. – 11. točke tega navodila.
15.
Potrjen loro akreditiv knjiži banka izvenbilančno. V primeru, ko nima kritja ali nepreklicnega reimbursnega pooblastila, znesek takega akreditiva povečuje tehtano rizično aktivo banke.
PLAČILO S ČEKOM
16.
Plačilo iz tujine s čekom, plačljivim po prezentaciji, obdela banka na način iz 6. – 8. točke tega navodila in knjiži:
-
v breme računa 3020
-
v dobro računa 2762.
Hkrati s čekom mora upravičenec plačila banki predložiti tudi statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.
Odkupljeni ček banka pošlje v tujino zaradi vnovčenja in z obrazcem 746 (šifra osnove 115) knjiži to spremembo:
-
v breme računa 3021
-
v dobro računa 3020.
Znesek odobritve računa 3020 banka prikaže kot "prenosi v tujino" v specifikaciji prometa na računu.
Opravljeno plačilo iz tujine za ček banka obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 515) in knjiži:
-
v breme računa 3100
-
v dobro računa 3021.
17.
Čeke, ki jih banka po predložitvi ni odkupila, pošlje tuji banki v inkaso. Banka po prejemu plačila inkasa čeka obdela priliv na način iz 6. – 8. točke tega navodila.
18.
Banka, ki prejme plačilo za inkaso čeke za račun drugih bank v državi, ga obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 569) in knjiži:
-
v breme računa 3100 ali 701 ali 7060
-
v dobro računa 7000.
Banka – prejemnik plačila isti ali najkasneje naslednji dan po prejemu obrazca 746 in obrazca 747 oziroma izpiska računa knjiži z obrazcem 743:
-
v breme računa 311
-
v dobro računa 2762 ali 727.
PLAČILO Z BANČNIM ČEKOM, VLEČENIM NA DRUGO BANKO
19.
Banka, na katero je ček vlečen, in kateri je za ček odobreno kritje na računu v tujini, obdela plačilo iz tujine po naslednjem postopku:
Izdela obrazec 746 (šifra osnove 515) in knjiži prejeto kritje za ček:
-
v breme računa 3100
-
v dobro računa 7060.
Isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema čeka obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 na način iz 6. – 8. točke tega navodila in knjiži:
-
v breme računa 7060
-
v dobro računa 3020,
-
v breme računa 3020
-
v dobro računa 2762.
S čekom mora uporabnik plačila predložiti banki statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.
20.
Banka, kateri je zaradi plačila predložen ček, vlečen na drugo banko, obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 isti dan, ko prejme pravilni nalog za kritje za ček na način iz 6. – 8. točke tega navodila in knjiži:
-
v breme računa 3020
-
v dobro računa 2762.
S čekom mora uporabnik plačila predložiti banki statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743. Banka zagotovi kritje za izplačani ček od banke, na katero je ček vlečen.
21.
Če ima banka, na katero je ček vlečen, sredstva na računu 7000, banka, ki izplača ček, takoj bremeni navedeni račun za kritje čeka. Za poplačilo izstavi obrazec 746 (šifra osnove 115), ki vsebuje podatke za knjiženje:
-
v breme računa 7000
-
v dobro računa 3020,
-
v breme računa 7060
-
v dobro računa 311.
Isti dan izdela obrazec 747 na znesek iz obrazca 746 oziroma izpisek računa in oba obrazca skupaj z izplačanim čekom dostavi banki, na katero je ček vlečen.
Kadar na računu 7000 ni sredstev za poplačilo čeka, banka, ki je izplačala ček, knjiži z obrazcem 746 (šifra osnove 115):
-
v breme računa 3022
-
v dobro računa 3020.
Obrazec skupaj s čekom pošlje banki, na katero je ček vlečen. Ta mora isti ali naslednji delovni dan po prejemu čeka in obrazca 746 odobriti računu 7000 kritje. To knjiži:
-
v breme računa 7060
-
v dobro računa 7000.
O tem obvesti banko, ki je izplačala ček, z obrazcem 747 oziroma z izpiskom računa. Banka, ki je izplačala ček, na podlagi prejetega obrazca 747 knjiži:
-
v breme računa 311
-
v dobro računa 3022.
22.
Plačilo za ček banka, ki ga tuja banka vleče v breme svojega računa pri banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, obdela z obrazcem 743 na, način iz 6. -8. točke tega navodila in knjiži:
-
v breme računa 701
-
v dobro računa 2762.
23.
Banka, kateri upravičenec predloži v izplačilo ček, ki ga je tuja banka vlekla v breme svojega računa 701, ki se vodi pri drugi banki, obdela plačilo po takšnem čeku na način iz 6. – 8. točke tega navodila in knjiži:
-
v breme računa 3020
-
v dobro računa 2762.
Za plačilo kritja za izplačani ček z računa 701 tuje banke pri banki, pri kateri se vodi ta račun, se uporabljajo določila iz 21. točke tega navodila.
24.
Če tuja banka neredno odobrava kritja za izdane čeke, lahko banka, kateri je predložen ček, zadrži izplačilo čeka do prejema obvestila o prejemu kritja od banke, na katero je vlečen ček.
Banka, kateri tuja banka neredno odobrava kritja za čeke, katere vleče nanjo, je dolžna o tem obvestiti Združenje bank Slovenije, ki bo to obvestilo prenesla vsem bankam v državi.
25.
Rok za izplačilo čeka, plačljivega po prezentaciji, začne teči, ko banka prejme ček.
PLAČILO V TUJI GOTOVINI
26.
Plačilo v tuji gotovini obdela banka, v skladu z dovoljenjem Banke Slovenije, če je vplačnik tuje gotovine domača oseba, isti dan, ko prejme tujo gotovino, z obrazcem 743 in knjiži:
-
v breme računa 3000
-
v dobro računa 2762.
S tujo gotovino mora upravičenec plačila predložiti banki statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.
Če tujo gotovino vplača tuja oseba, banka obdela plačilo z obrazcem 743 na način iz 6. – 8. točke tega navodila. Hkrati je banka dolžna preveriti identiteto tuje osebe in podatke vpisati v obrazec 743 v rubriko 5.
PODATKI ZA STATISTIKO
27.
Po prejemu obrazca 743 je dolžan upravičenec plačila nalog dopolniti v roku dveh dni v skladu z navodili za izpolnjevanje obrazcev (130. točka tega navodila) in ga vrniti banki.
Upravičenec plačila je dolžan v obrazec 743 vnesti podatke o osnovi plačila iz tujine (opis transakcije) in šifro plačila. Kolikor pride do delnega plačila, ker je bil znesek delno pobotan, mora podjetje prikazati bruto zneske ter vpisati osnovo odbitnih postavk.
Banka Slovenije lahko od upravičenca plačila naknadno zahteva predložitev dokumentacije, s katero preverja pravilnost šifre osnove na obrazcu 743.
28.
Če upravičenec plačila predloži banki (po dogovoru z njo) podatke na kateremkoli mediju, namesto na obrazcu 743, mora sporočilo vsebovati enake podatke kot obrazec 743.
II. REDNI POSLI: PLAČILA V TUJINO
29.
Za plačilo v tujino predloži nalogodajalec banki obrazec 1450 – nalog za plačilo v tujino (v nadaljnjem besedilu: obrazec 1450) ali obrazec 1451 – nalog za odprtje akreditiva (v nadaljnjem besedilu: obrazec 1451), ki sta predpisana s tem navodilom in sta njegov sestavni del.
Nalogodajalec predloži pravilen nalog tisti banki, prek katere želi opraviti plačilo.
Za plačilo fiksnih in garantiranih obveznosti predloži nalogodajalec obrazec 1450 in vplača kritje na dan, ki ga določi sporazumno z banko.
Vračilo avansa v tujino je možno opraviti samo v valuti, v kateri je bilo plačilo.
Nalogu za plačilo v tujino iz naslova kreditnega posla s tujino predloži nalogodajalec banki na vpogled s strani Banke Slovenije potrjen plan odplačila glavnice in obresti (KZ-4 obrazec).
Nalogu za plačilo v tujino iz naslova pravic industrijske lastnine predloži nalogodajalec banki pogodbo iz katere morata jasno izhajati višina in datum zapadlosti obveznosti.
PLAČILO Z NAKAZILOM IN INKASOM DOKUMENTOV
30.
Plačilo z nakazilom preko računa v tujini, preko tekočega računa tuje banke v tuji valuti ali tekočega računa tuje osebe v tuji valuti pri banki banka izvrši na podlagi pravilnega obrazca 1450.
31.
Nalogodajalec dostavi banki obrazec 1450 v potrebnem številu izvodov po dogovoru z banko, od tega vsaj enega za banko (original) in enega za Banko Slovenije.
Banka knjiži opravljeno plačilo v tujino:
-
v breme računa 8204
-
v dobro računa 3100 ali 701 ali 708
(marža v prihodek banke, hkrati banka preknjiži tudi nastale tečajne razlike).
Po vplačilu kritja na račun 8204 lahko banka kritje preknjiži na ustrezni prehodni račun v tuji valuti, kjer ga vodi do izvršitve plačila v tujino.
Če nalogodajalec zagotovi kritje za plačilo v tujino iz ustvarjenega priliva, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na računu 7191.
Če nalogodajalec (domača ali tuja fizična oseba) zagotovi kritje za plačilo v tujino z vplačilom tuje gotovine, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na prehodnem računu v tuji valuti. Za statistiko računa 3000 banka prikaže podatke zbirno pod šifro osnove 797 ali 898.
32.
Kadar se plačilo v tujino opravi preko računa 701 tuje banke, ki se vodi pri drugi banki, banki poslujeta v smislu 21. točke teh navodil in knjižita:
-
v breme računa 8204
-
v dobro računa 7000,
-
v breme računa 311
-
v dobro računa 701.
Banka, preko katere se plačilo opravi, je dolžna obrazec 1450 dostaviti banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, isti ali naslednji delovni dan, ko je dala nalog tuji banki za izplačilo tuji osebi.
PLAČILO Z AKREDITIVOM
33.
Za plačilo v tujino z akreditivom predloži nalogodajalec banki, preko katere se opravi plačilo, obrazec 1451, instrument plačila 3, in hkrati vplača kritje. Banka sme komitentu za plačilo kritja odobriti kredit s črpanjem ob sprejemu obrazca 1451.
Banka prejeto kritje knjiži:
-
v breme računa 8205
-
v dobro računa 7192.
34.
Banka izdela za nalogodajalca poročilo o izvršenem plačilu iz akreditiva na obrazcu 1450 (instrument plačila 5) v potrebnem številu izvodov po dogovoru s komitentom, od tega en izvod za Banko Slovenije.
Izvršeno izplačilo iz akreditiva banka knjiži:
-
v breme računa 7192
-
v dobro računa 3100 ali 701 ali 708.
35.
Če banka za odprti akreditiv zagotovi kritje v tujini, otvoritev akreditiva knjiži z obrazcem 1450, instrument plačila 3:
-
v breme računa 8205 – v dobro računa 7192
in
-
v breme računa 3150
-
v dobro računa 3100 (ustrezna šifra osnove). Izvršeno plačilo z akreditivom pa knjiži z obrazcem
1450, instrument plačila 5:
-
v breme računa 7192
-
v dobro računa 3150.
Kolikor akreditiv ni črpan, banka stornira nečrpani del z obrazcem 1450, instrument plačila 3, šifra osnove odliva, in knjiži:
-
storno v dobro računa 3100
-
storno v breme računa 3150.
36.
Če banka na zahtevo nalogodajalca odpre akreditiv z odloženim plačilom, se lahko z nalogodajalcem dogovori tudi za drugačen način in rok plačila kritja, kot ga določa 33. točka navodila. Kritje mora biti zagotovljeno najkasneje ob črpanju akreditiva.
V tem primeru banka odprtje akreditiva knjiži izvenbilančno in pri tem upošteva določila 26. člena zakona o bankah in hranilnicah.
37.
Kadar banka plača v tujino po prenosnem akreditivu v korist tujih oseb, najprej knjiži plačilo iz tujine:
-
v breme računa 3100 (šifra osnove 516)
-
v dobro računa 7042 in
-
v breme računa 7042
-
v dobro računa 2762 (provizija domače osebe), plačilo v tujino pa:
-
v breme računa 7042 (šifra osnove 116)
-
v dobro računa 3100.
V primeru, da domača oseba odpre akreditiv pri domači banki v korist tuje osebe in ga le-ta prenese v korist domače osebe, banka knjiži po prenesenem delu akreditiva na računu 7041 – prenosni akreditivi v korist domačih oseb.
PLAČILO S ČEKOM
38.
Plačilo v tujino s čekom, katerega izda banka, se opravi na podlagi obrazca 1450 in vplačane tolarske protivrednosti. Banka vodi vplačano kritje v tolarjih do izdaje čeka na računu 8204.
Če je ček plačljiv po predložitvi, banka knjiži izdajo čeka na način, predpisan v 35. točki navodil s tem, da je račun za položeno kritje v tolarjih 8204.
Če pa bo ček poslan na vnovčenje, banka ob izdaji čeka knjiži:
-
v breme računa 8204
-
v dobro računa 7191 in
-
v breme računa 7191
-
v dobro računa 7387 (marža v prihodek banke).
Banka, ki izda ček, zadrži obrazec 1450. Banka lahko takoj, najkasneje pa, ko prejme ček na vnovčenje, dopolni obrazec 1450 in knjiži:
-
v breme računa 7387
-
v dobro računa 3100.
PLAČILO V TUJI GOTOVINI
39.
Za plačilo v tuji gotovini, na podlagi dovoljenja Banke Slovenije, nalogodajalec preda banki obrazec 1450 (instrument plačila 7). V obrazcu 1450 v rubriki 9 je potrebno navesti številko in datum dovoljenja Banke Slovenije, priimek in ime osebe, pooblaščene za prevzem denarja in državo, kjer se bo opravilo plačilo.
Na podlagi obrazca 1450 in vplačanega kritja v tolarjih banka izplača pooblaščeni osebi nalogodajalca tujo gotovino in knjiži:
-
v breme računa 8204
-
v dobro računa 3000.
Znesek izplačane tuje gotovine banka prikaže v specifikaciji kot "razne osnove".
Če se plačilo tuji osebi opravi v tuji gotovini v tujini, je potrebno v obrazcu 1450 v rubriki 6 navesti pooblaščeno osebo, ki bo izvršila plačilo v tujini. Obrazec 1450 se uporabi kot potrdilo za carinsko kontrolo pri iznosu tuje gotovine iz države.
III. PLAČILA PREK DEVIZNIH RAČUNOV
40.
Domače osebe poslujejo v skladu s predpisi preko naslednjih deviznih računov:
7112 – vloge podjetij, predstavništev in enot gospodarstva od predujmov, prejetih za izvajanje investicijskih del v tujini in za izvoz opreme v tuji valuti,
7122 – računi iz naslova agencijskih, špedicijskih in turistično-agencijskih poslov ter poslov z denarnimi karticami tujih izdajateljev v tuji valuti,