Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu

489. Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu

Na podlagi četrtega odstavka 52. člena temeljnega zakona o varstvu pri delu (»Uradni list SFRJ« št. 15/65 in 28/68) predpisuje Zvezni svet za delo v soglasju z zveznim sekretarjem za gospodarstvo

Pravilnik
o varstvu pri gradbenem delu

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik predpisuje posebne ukrepe in normative za varstvo pri delu, ki se uporabljajo pri delih s področja gradenj.

Dela s področja gradenj ne obsegajo del v obratih ali pomožnih delavnicah na gradbišču in na drugih krajih, kjer se pripravljajo, predelujejo in obdelujejo gradbeni material ali gradbeni elementi, ki se vgrajujejo v gradbene objekte.

2. člen

Za delovne priprave, naprave in druga delovna sredstva, ki se uporabljajo pri gradnjah, veljajo ukrepi in normativi, ki so predpisani v tem pravilniku, kot tudi splošni ukrepi in normativi, ki so predpisani v pravilniku o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami in napravami (»Uradni list SPRJ« št. 18/67).

II. UKREPI IN NORMATIVI ZA VARSTVO PRI DELU

1. Ureditev gradbišča

3. člen

Gradbišče mora biti urejeno tako, da je omogočeno neovirano in zanesljivo izvajanje vseh del iz 1. člena tega pravilnika. Biti mora zavarovano tako, da nanj nimajo dostopa ljudje, ki niso tam zaposleni.

O ureditvi gradbišča in delu na gradbišču napravi izvajalec del poseben elaborat, ki obsega gleda varstva pri delu tele ukrepe:

1)

zavarovanje meja gradbišča proti okolici;

2)

ureditev in vzdrževanje prometnih komunikacij (prehodi; ceste, železnice in pod.);

3)

določitev kraja, prostora in načina razmestitve in spravljanja gradbenega materiala;

4)

zgraditev in ureditev prostorov za hrambo nevarnega materiala;

5)

način prevažanja, nakladanja, razkladanja iti skladanja raznih vrst gradbenega materiala in težkih predmetov;

6)

način zaznamovanja oziroma zavarovanja nevarnih mest in ogroženih prostorov na gradbišču (nevarne cone);

7)

način dela na krajih, kjer nastajajo škodljivi plini, prah in hlapi oziroma kjer lahko nastane ogenj in drugo;

8)

ureditev električnih napeljav za pogon in razsvetljavo na posameznih krajih na gradbišču;

9)

določitev vrste in mest za gradbene stroje in naprave ter zavarovanja, ki ustrezajo lokaciji gradbišča;

10)

določitev vrste in načina izvedbe gradbenih odrov;

11)

način zavarovanja pred padcem z višine ali v globino;

12)

določitev delovnih mest, na katerih je večja nevarnost za življenje in zdravje delavcev, ter vrsta in količine potrebnih osebnih varstvenih sredstev oziroma varstvene opreme;

13)

ukrepe in sredstva požarnega varstva na gradbišču;

14)

zgraditev, ureditev In vzdrževanje sanitarnih vozlov na gradbišču;

15)

organiziranje prve pomoči na gradbišču;

16)

po potrebi organiziranje nastanitve, prehrane in prevoza delavcev na gradbišče in z gradbišča;

17)

druge ukrepe, potrebne za varstvo ljudi pri delu.

4. člen

Dela na gradbišču se smejo začeti šele, ko je gradbišče urejeno po določbah tega pravilnika.

5. člen

Ves material, naprave, postroji in oprema, ki so potrebni za graditev investicijskega objekta oziroma izvedbo kakšnega dela na gradbišču, morajo biti tisti čas, ko niso v uporabi, tako zloženi, da je omogočen lahek pregled in neovirano ročno ali mehanizirano jemanje brez nevarnosti, da bi se kaj podrlo in podobno.

Na gradbiščih, kjer ni mogoče uskladiščiti potrebnih količin gradbenega materiala, je dovoljeno dovažati material le v takih količinah, ki se dajo zložiti ne da bi onemogočale dostop in prehod in ne da bi povzročale nevarnost, da se podro.

6. člen

Pomožni obrati na gradbišču, kot so tesarske, mizarske, ključavničarske in druge delavnice, morajo ostati praviloma izven nevarnih con. Če to ni mogoče, pa je treba poskrbeti in zagotoviti ustrezno varstvo pri delu za delavce, ki tam delajo.

Če so pomožni obrati na gradbišču v celoti ali delno iz vnetljivega materiala, je treba na gradbišču poskrbeti v skladu z veljavnimi predpisi, kar je potrebno za varstvo pred požarom.

7. člen

Da bi bili zagotovljeni ustrezni delovni pogoji v zaprtih delovnih prostorih, je treba poskrbeti za varstvene ukrepe, da se zmanjša škodljivi učinek: plinov in hlapov, visoke ali nizke temperature, vlage, prahu, strupov, atmosferskega pritiska, ropota in vibracij, eksplozije plinov, vseh vrst sevanja ter drugih škodljivih vplivov in jih spraviti v meje, ki jih dopuščajo veljavni predpisi o varstvu pri delu oziroma jugoslovanski standardi.

Za dela, ki se opravljajo na prostem v neugodnih podnebnih, atmosferskih ali drugih vplivih, določi delovna organizacija s svojim splošnim aktom varstvene ukrepe, s katerimi zagotovi potrebne delovne pogoje in predvidi uporabo ustreznih osebnih varstvenih sredstev oziroma opreme pri opravljanju dela.

8. člen

Na vsakem novem gradbišču mora biti še pred začetkom gradbenih del poskrbljeno za higiensko-sanitarne naprave: stranišča, umivalnike, napeljavo pitne vode, prostore za delavce, kadar nastanejo med delom vremenske nezgode, in za sušenje mokre obleke in drugo, v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu pri delu.

9. člen

Na vsakem gradbišču mora biti organizirana ustrezna in učinkovita služba prve pomoči za nujne intervencije, če se delavci na delu poškodujejo.

Glede na stopnjo nevarnosti, število delavcev, lokacijo gradbišča in njegovo oddaljenost od zdravstvenih zavodov ter glede na pogoje za oskrbo poškodovanih delavcev in drugo morajo biti na gradbišču zagotovljena potrebna sanitarna in druga sredstva ter ustrezno strokovno osebje za prvo pomoč.

2. Zemeljska dela

10. člen

Pri zemeljskih delih na globini več kot 100 cm so obvezni varstveni ukrepi, da se ne zrušijo zemeljske plasti z bočnih strani in da se ne usipa izkopani material.

Ročno odkopavanje zemlje mora potekati od zgoraj navzdol. Kakršnokoli podkopavanje je prepovedano.

Kopanje zemlje v globini več kot 100 cm mora biti pod kontrolo določene osebe.

11. člen

Pri strojnem kopanju zemlje mora tisti, ki ravna s strojem, ali delovodja paziti na varnost delavcev, ki delajo pred strojem ali okrog stroja za izkop.

12. člen

Tesarska dela pri podgrajevanju in razpiranju izkopa je treba izvajati strokovno, po ustreznih normativih ali statičnih izračunih in risbah.

13. člen

Če gre za izkop zemlje na kraju, kjer so plinske, električne, vodne ali druge napeljave, je treba opravljati dela po navodilih in pod nadzorstvom strokovne osebe, ki jo sporazumno določita organizacija, kateri napeljave pripadajo, oziroma organizacija, ki jih vzdržuje, in izvajalec del.

Če naletijo delavci med izkopavanjem na napeljave, morajo dela ustaviti, dokler ni poskrbljeno za nadzorstvo iz prvega odstavka tega člena.

14. člen

Pri izkopavanju zemlje ali čiščenju z zemljo zasutih jam, vodnjakov, kanalov in drugega se je treba najprej prepričati, ali ni morda tam ogljikovega monoksida oziroma drugih škodljivih, vnetljivih ali eksplozivnih plinov.

15. člen

Za sestopanje delavcev v izkop in vračanje iz izkopa morajo biti pripravljene trdne lestve, toliko dolge, da segajo najmanj 75 cm nad robove izkopa.

Namesto lestev iz prvega odstavka tega člena so lahko napravljene tudi ustrezne stopnice ali rampe, če je s tem poskrbljeno za varno gibanje delavcev tudi med padavinami.

16. člen

Če se opravlja izkop zemlje z miniranjem, se morajo dela izvajati po veljavnih predpisih o miniranju.

17. člen

Pred začetkom del na izkopu zemlje in vselej po vremenskih nezgodah, mrazu ali topitvi snega in ledu mora vodja izkopavanja pregledati stanje del in po potrebi ukreniti primerno za zavarovanje pred zruški bočnih strani izkopa.

Kopanje rovov in prekopov

18. člen

Izkop zemlje v globino do 100 cm (za temelje, prekope in pod.) je dovoljen tudi brez razpiranja, če trdnost zemlje to dopušča. Izkop zemlje v globino več kot 100 cm pa je dovoljen le ob postopnem zavarovanju bočnih strani.

Razpiranje strani ni potrebno, če so bočne strani izkopa urejene pod kotom notranjega trenja tal (naravni nagib terena), v katerih se koplje, in tudi ne pri etažnem kopanju do globine več kot 200 cm.

19. člen

Rove in prekope je treba kopati toliko široko, da je omogočeno neovirano razpiranje bočnih strani in delo delavcev v njih.

Najmanjša širina rovov oziroma prekopov, ki so globoki do 100 cm, je poljubna. Pri globini nad 100 cm pa mora biti rov oziroma prekop toliko širok, da ostaja po razpiranju čista širina najmanj 60 cm.

20. člen

Les in drug material, ki se uporabljata pri izkopavanju za razpiranje bočnih strani rovov in prekopov, morata po svoji trdnosti in velikosti ustrezati svojemu namenu v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi oziroma jugoslovanskimi standardi.

Razpiranje rovov in prekopov mora ustrezati geofizičnim lastnostim, sipkosti in pritisku tal, v katerih se koplje, ter ustreznemu statičnemu izračunu.

Iz rovov in prekopov izkopani material je treba odmetavati toliko daleč od roba izkopa, da se ne more vsipati nazaj v izkop.

Razmik med posameznimi elementi opaženih strani izkopa mora biti tak, da se zemlja ne more osipati, in biti v skladu z lastnostmi tal iz drugega odstavka tega člena.

21. člen

Opaž za podpiranje bočnih strani izkopa (rov, prekop, jama) mora segati najmanj 20 cm nad njegove robove, da material ne more padati s površine v izkop.

Pri metanju zemlje iz izkopa z globine nad 200 cm. Je treba uporabljati vmesne pode, položene na posebne podpornike. Vmesnih podov ni dovoljeno obtežit z večjo količino izkopanega materiala od določene, kar je treba delavcu povedati pred začetkom dela, in morajo imeti zavarovan rob najmanj 20 cm visoko.

Odstranitev opažev pri zasipanju izkopa je treba opraviti po navodilu in pod nadzorstvom strokovne osebe. Če bi odstranjevanje opaža lahko spravilo delavce v nevarnost, je treba opaž pustiti v izkopu.

Sredstva za spajanje in utrjevanje delov podpornikov, kot so klini, okovje, vijaki, žeblji, žica in podobno, morajo ustrezati veljavnim jugoslovanskim standardom.

22. člen

Če se koplje zemlja za nov objekt v globino, ki je večja od globine temeljev neposredno tu stoječega objekta, je treba tako delo opraviti po posebnem projektu in pri tem poskrbeti za varstvene ukrepe pri delu in ukrepe za zavarovanje sosednjega objekta.

23. člen

Pri strojnem kopanju izkopa je treba paziti na stabilnost stroja.

Pri strojnem kopanju je treba izkopano zemljo odlagati toliko daleč, da ni ogrožena stabilnost strani izkopa, če je treba po končanem izkopu opraviti v njem še druga dela. Robovi izkopa se smejo obremenjevati s stroji ali drugimi težkimi napravami le tedaj, če so storjeni ukrepi, da se zaradi takih obremenitev ne morejo zrušiti.

24. člen

Če se v rove in prekope nerazprtih strani izkopa polagajo cevi, vodi in podobno, je treba na krajih kjer morajo imeti delavci dostop na dno izkopa, ker opravljajo na ceveh, vodih in pod. potrebna dela, bočne strani rova oziroma prekopa na potrebni širini razpreti in jih s tem zavarovati pred zrušenjem, kot je to predpisano v drugem odstavku 20. člena tega pravilnika.

Široki izkopi

25. člen

Nagib bočnih strani širokih izkopov mora ustrezati drugemu odstavku 18. člena tega pravilnika.

Izkopi za useke in zaseke pri gradnji cest in podobno se smejo izvajati samo na podlagi ustreznega projekta.

26. člen

Poti in rampe za odvažanje materiala morajo ustrezati trdnosti terena in vozilom. Njihov nagib ne sme presegati 40%.

Ni dovoljeno nakladanje materiala z nakladalnikom ali drugim mehaničnim sredstvom na tovorno vozilo čez njegovo kabino, če ta kabina ni zavarovana pred mehanskimi poškodbami.

27. člen

Podpiranje bočnih strani širokih in globokih izkopov ter izvajanje slepih sten (zagat) je treba opravljati po načrtih in predhodnih izračunih ter pri tem računati z možnostjo vdora vode in povečanimi pritiski v izkopnih stenah ali zagatah.

28. člen

Če se opravlja izkop v bližini gradbenih ali drugih objektov, ki bi lahko vplivali na izvajanje del, je treba ukreniti glede takih del zavarovanje iz 22. člena tega pravilnika.

Kopanje vodnjakov, jaškov in jam

29. člen

Kopanje vodnjakov, jaškov in jam, ne glede na njihov namen oziroma rabo, ter popravljanje in čiščenje vodnjakov in jaškov je treba opravljati pod nadzorstvom določene strokovne osebe.

Industrijske vodnjake in jaške je dovoljeno izvajati le po projektu, ki obsega tudi ustrezne ukrepe za varstvo pri delu.

30. člen

Pred vstopom v vodnjak, jašek ali jamo se je treba najprej prepričati, da tam ni nevarnih plinov. Če se ugotovi, da so tam taki plini, se sme dovoliti delavcem spuščanje v vodnjak, jašek ali jamo šele, ko so plini odstranjeni in ko je ugotovljeno, da jih ni več.

Za ugotovitev nevarnih plinov in njihovo odstranitev je treba poklicati določeno strokovno osebo.

31. člen

Pri kopanju vodnjakov, jaškov in jam v bližini premogovnikov, tovarniških plinskih cevovodov, mestne oziroma industrijske kanalizacije in podobno je treba praviloma vselej računati z možnostjo, da se pojavijo nevarni plini. Za ugotovitev, ali so v vodnjakih, jaških ali jamah taki plini, je treba vselej poklicati določeno strokovno osebo, da opravi ta po ustreznih metodah in z ustreznimi sredstvi.

32. člen

Kopanje in razpiranje strani pri vodnjakih, jaških ali jamah se mora opravljati po statičnem izračunu in projektu, ki vsebuje tudi ustrezne ukrepe za varstvo pri delu.

33. člen

Delavci, ki delajo v vodnjakih, jaških ali jamah, morajo imeti varnostni pas z vrvjo, da jih je mogoče potegniti ven, in signalno vrvico, s katero lahko dajejo signale v nevarnosti.

34. člen

Za zavarovanje delavcev na dnu vodnjaka, jaška ali jame pred materialom, ki pada z naprave za dviganje izkopane zemlje, je treba napraviti zaščitno nadstrešje na višini najmanj 200 cm od dna izkopa.

35. člen

Če se uporabljajo pri kopanju vodnjaka, jaška ali jame betonski ali kovinski obroči za podkopavanje, tedaj višina podkopa ne sme presegati 20 cm.

36. člen

Da material ne bi padal v vodnjak, jašek ali jamo, je treba po vsem robu napraviti polno zaščitno ograjo, visoko najmanj 100 cm.

Za zaščitno ograjo je uporabna tudi stena vodnjaka ali jame, ki pa jo je treba sproti dozidati, če se morda utrga.

37. člen

Prepovedano je spuščati se na dno vodnjaka, jaška ali jame in dvigati v košari naprave za izvlačenje materiala.

38. člen

Škripec oziroma vitlo za izvlačenje in spuščanje materiala morata glede varstvenih ukrepov ustrezati veljavnim predpisom o varstvu pri delu z dvigalnimi napravami.

39. člen

Če se vodnjak, jašek ali jama koplje z miniranjem, je treba poleg ukrepov za varstvo pri delu, ki jih predvidevajo veljavni predpisi o miniranju, upoštevati še tele ukrepe:

1) mine je dovoljeno zažigati le z električno napravo s površine terena;

2) pred vstopom v vodnjak, jašek ali jamo po miniranju je treba vodnjak, jašek oziroma jamo najprej prezračiti in se prepričati, da tam ni plinov;

3) pred nadaljevanjem del po miniranju je treba ugotoviti stanje bočnih strani vodnjaka, jaška ali jame in odstraniti morebitno nevarnost pred zruški.

40. člen

Opaže in podpornike pri obzidovanju vodnjaka, jaška ali jame je treba odstranjevati od spodaj navzgor, postopno, kot napreduje obzidovanje, vendar tako, da ni v nevarnosti stabilnost preostalih podpor.

Če se opravljajo dela iz prvega odstavka tega člena v sipkem materialu, ni dovoljeno odstraniti opažev, temveč jih je treba vzidati.

3. Zidarska dela

41. člen

Pri postavljanju profilov in zaznamovanju smeri sten z žicami je treba na ustreznih presledkih namestiti na žice pobarvana opozorila ali druge vidne oznambe.

42. člen

Pristopi in prehodi za vsa delovna mesta, na katerih se opravljajo zidarska dela, morajo biti izvedeni tako, da se delavci brez ovir lahko gibljejo po njih ter prenašajo in prevažajo material.

Prepovedano je puščati material in druga sredstva za delo na prehodih in krajih, ki za to niso določeni.

Ob delovnih mestih je dovoljeno zlagati le tolikšne količine materiala, da ustrezajo nosilnosti in velikosti razpoložljivega prostora. Višina plasti mora biti primerna vrsti materiala in ne sme presegati višine, ki bi ogrožala njegovo stabilnost, oziroma povzročila, da bi se zloženi. material podrl in s tem spravil v nevarnost delavce.

Delo z apnom in pripravljanje malte

43. člen

Korito za gašenje apna mora biti ob apneni jami in tam, kjer je nevarnost, da bi delavec, ki gasi apno, lahko padel v apneno jamo, ograjeno.

S strani, koder hodijo delavci, mora biti apnena jama ograjena s trdno, najmanj 100 cm visoko ograjo.

Mesto pri apneni jami, s katerega delavci jemljejo ugašeno apno, mora imeti delovni pod in biti zavarovano, da delavec ne pade; če je potrebno, pa mora biti zavarovano s trdno ograjo.

Orodje za gašenje apna in jemanje ugašenega apna iz jame mora imeti dolg lesen držaj, da je delavec pri mešanju in jemanju apna zavarovan pred brizganjem in izparevanjem.

44. člen

Hidratirano apno v embalaži je treba hraniti v suhih prostorih, da ga je mogoče brez nevarnosti prenesti na kraj uporabe (gasilno korito).

Posode in naprave za ročno prenašanje malte morajo biti napravljene za lahko prenašanje, pri katerem se malta ne stresa. Skupna teža malte in posode ne sme presegati 20 kg na delavca oziroma 15 kg na delavko ali mladino.

Gradnja v izkopih

45. člen

Materiala, ki je potreben za gradnjo v izkopih (temelji, kanali, rovi in pod.), ni dovoljeno zlagati na robove izkopa ali na kraje, kjer bi se lahko zrušil in povzročil nevarnost za delavce v izkopu.

Za spuščanje materiala je treba uporabljati naprave (žlebove, lijake) ali transportna sredstva (transporterje, dvigalne naprave in pod.), kar je odvisno od vrste, oblike in teže materiala.

Za spuščanje težjih gradbenih elementov je treba vzeti delavce, ki so vajeni takega dela, pod nadzorstvom določene strokovne osebe.

Gradnja nad terenom

46. člen

Gradbena in druga dela na pritličnih stavbah in v notranjosti večnadstropnih objektov, visokih do 450 cm nad terenom oziroma nad podom mednadstropne konstrukcije, je dovoljeno izvajati z uporabo pomožnih odrov ali lestev, če se dajo dela ob uporabi takih sredstev izvajati brez nevarnosti za življenje delavcev; delavci pa morajo biti privezani.

Gradbena in druga dela na objektih, ki so visoki več kot 450 cm nad terenom oziroma podom mednadstropne konstrukcije, pa je treba izvajati ob uporabi ustreznih odrov ali na drug primeren in varen način.

47. člen

Če je pri delih iz 48. člena tega pravilnika možnost, da bi delavec lahko padel z objekta, je treba podstaviti ustrezna zaščitna nadstrešja, tako da višina, s katere bi lahko padel, ne presega 300 cm, delavci pa morajo biti privezani z ustreznim varnostnim pasom.

Če pri delih na odprtih robovih nadstropij, balkonov, teras, in dr. iz opravičenega razloga ni mogoča napraviti varnostne ograje ali če so dela na takih mestih manjšega obsega ali kratkotrajna, morajo biti delavci, ki jih opravljajo, med delom privezani z varnostnim pasom in vrvjo, ki je dolga največ 150 cm.

48. člen

Pri gradnji sten sme segati zidanje z delovnega odra ali tal praviloma do višine največ 150 cm od poda odra oziroma tal.

Opeka, malta in drug potreben material morajo biti na delovnih mestih in ob delovnem mestu zidarja pravilno, enakomerno in stabilno zloženi.

49. člen

Zidarska in druga gradbena dela na taki višini ali na takih mestih, na katerih je nevarnost, da bi delavec lahko padel v globino, smejo opravljati 16 kvalificirani zidarji in gradbeni delavci, ki so zdravstveno sposobni za dela na višini.

Gradnja tovarniških dimnikov

50. člen

Gradnja, rekonstrukcija, montaža ali popravljanje visokega tovarniškega dimnika mora imeti za podlago dokumentacijo, ki vsebuje tudi ustrezne ukrepe za varstvo pri delu.

51. člen

K gradnji novih in rekonstrukciji ter popravilu obstoječih visokih tovarniških dimnikov je dovoljeno pritegniti le delavce, ki so kvalificirani za tako delo, in sicer pod neposrednim nadzorstvom določene strokovne osebe.

Delavci, ki gradijo ali montirajo visoke tovarniške dimnike, morajo biti zdravstveno sposobni za dela na višini.

Pred začetkom gradnje, rekonstrukcije, montaže ali popravila visokih tovarniških dimnikov morajo iti delavci na specialistični zdravstveni pregled, da se ugotovi njihova zdravstvena sposobnost za delo na višini.

52. člen

Visoki tovarniški dimniki morajo imeti zanesljiv dostop za vzpenjanje na dimnik oziroma sestop z dimnika pri gradnji in popravilih ter pri vzdrževanju.

Lestve za vzpenjanje na dimnik oziroma sestop z dimnika morajo imeti kline iz okroglega železa s premerom najmanj 18 mm, vertikalna razdalja med njimi pa ne sme biti večja kot 300 mm. Lestve morajo biti široke najmanj 450 mm in njihovi klini oddaljeni od stene 160 mm.

Prvi klin lestve za vzpenjanje z zunanje strani dimnika mora biti vgrajena na višini 300 cm nad terenom.

Na lestvah za vzpenjanje na tovarniški dimnik morajo biti v presledkih največ 500 cm vgrajeni dvojni loki s presledkom 200 mm - za hrbtno zaščito oziroma počivanje pri vzpenjanju ali sestopanju. Razdalja med sredino klina za vzpenjanje in sredino lokov za hrbtno zaščito mora znašati od 800 do 800 mm.

Na zidanih ali betonskih dimnikih, na katerih so klini za vzpenjanje in loki za hrbtno zaščito vzidani v dimnik, je treba vgraditi jekleno varnostno vrv za privezovanje pri vzpenjanju oziroma sestopanju.

Varnostna vrv iz petega odstavka tega člena ni potrebna, če je hrbtna zaščita po vsej dolžini lestev na takih presledkih, da ni nevarnosti, da bi delavec padel vznak.

53. člen

Nad prehodi oziroma delovnimi mesti okrog dimnika v gradnji mora biti napravljeno nadstrešje, ki varuje delavce, če bi po naključju padel z višine kakšen material oziroma orodje.

Če se gradi dimnik z njegove notranje strani, mora biti na vsakih 200 cm višine napravljena delovna ploščad, ki hkrati varuje delavce pred morebitnim padanjem materiala.

Gradnja obokov in lokov

54. člen

Gradnjo obokov in lokov je dovoljeno izvajati le po načrtih in s kvalificiranimi zidarji, ki morajo poznati nevarnosti, katere jim grozijo pri takih delih.

Podpornike in opaže, ki rabijo za gradnjo obokov in lokov, je dovoljeno odstraniti le po nalogu vodje gradbišča in pod njegovim nadzorstvom.

Montaža stopnic

55. člen

Montaža stopnic je dovoljena samo po montažnih načrtih in pismenih navodilih projektanta.

Med montažo stopnic mora biti z ustreznimi zapornicami preprečena njihova uporaba za hojo po njih.

4. Tesarska dela

56. člen

Ostra rezila tesarskega orodja (sekire, žage, dleta in pod.) morajo biti pri prenašanju primerno pokrita, da je delavec zavarovan pred poškodbami.

57. člen

Ravnanje s stroji ali mehaniziranim orodjem za obdelavo lesa na gradbišču sme biti zaupano le kvalificiranim ali izurjenim delavcem, ki poznajo nevarnosti, katere jim grozijo pri takem delu.

58. člen

Gradbeni les je treba po vsaki uporabi na gradbišču pregledati, ga očistiti žebljev, ostankov okovja in dr. ter zložiti. Tako urejenega je dovoljeno uporabljati za nova tesarska dela.

Zavarovanje prehodov

59. člen

Vhodi, prehodi in poti okrog objekta v gradnji morajo biti zavarovani pred materialom, ki bi lahko padel z višine, z zaščitnimi nadstrešji, izdelanimi tako, da lahko vzdržijo padajoči material in preprečijo, da se ne odbije in raztrese po okolici.

Zaščitno nadstrešje ne sme biti praviloma manj kot 220 cm od tal.

Rampe ter poševni dohodi in prehodi

60. člen

Rampe ter poševni dohodi in prehodi morajo biti iz trdnega in zdravega materiala in jih je treba ves čas gradnje vzdrževati v dobrem stanju. Postavljene rampe ter poševne dohode in prehode mora pred uporabo in med deli pregledovati vodja del ali druga določena oseba.

Rampe ter poševni dohodi in prehodi, ki so sestavljeni iz več elementov, morajo delovati kot celota in biti podprti tako, da se ne morejo čez mero upogibali oziroma zibati.

Mostnice in drugi elementi ramp ter poševnih dohodov in prehodov (nosilci in dr.) morajo biti med seboj in v celoti dobro pritrjeni na svojo podlogo oziroma oporo.

Če se uporabljajo rampe ter poševni dohodi m prehodi za prenašanje materiala, ne smejo biti široki manj kot 60 cm.

Rampe ter poševni dohodi in prehodi ne smejo biti nagnjeni več kot 40%.

Izjemoma sme biti pri gradnji stanovanjskih objektov nagib ramp ter poševnih dohodov in prehodov iz petega odstavka tega člena tudi večji, kar je odvisno od višine nadstropja.

Na zgornji površini morajo imeti rampe ter poševni dohodi in prehodi pritrjene letvice z dimenzijami 28 X X 48 mm, in sicer v enakih predsledkih največ 35 cm.

Na višini več kot 100 cm od tal oziroma od poda etaže ali odra morajo biti rampe ter poševni dohodi in prehodi ograjeni s trdno varnostno ograjo, visoko najmanj 100 cm.

61. člen

Rampe ter poševni dohodi in prehodi morajo biti nameščeni oziroma oprti na trdne nosilce, izdelane po veljavnih predpisih za lesne nosilne konstrukcije in predvideni obremenitvi.

Opiranje ramp ter poševnih dohodov in prehodov na nestabilne elemente objekta v gradnji ali na kupe materiala je prepovedano.

62. člen

Rampe ter poševne dohode in prehode je treba vzdrževati v dobrem stanju in jih od časa do časa očistiti raztresenega materiala. Mokra in spolzka mesta na njih je treba posipati s peskom ali kako drugače poskrbeti, da ne drsijo.

Poškodovanih in nedovršenih ramp, poševnih dohodov in prehodov ni dovoljeno uporabljati.

Lestve

63. člen

Lestve, ki se uporabljajo za dostop na odre in podobno morajo segati, merjeno navpično, najmanj 75 cm od poda, na katerega so naslonjene.

Stranice lesenih lestev morajo biti iz enega kosa odbranega lesa. Prerez stranic mora ustrezati dolžini in obremenitvi lestev.

Klini lesenih lestev morajo biti iz trdnega lesa okroglega ali kvadratnega prereza in vsajeni ali vrezani v stranice. Širina lestev med stranicami mora biti najmanj 45 cm presledki med robovi klinov pa ne smejo presegati 32 cm.

Lestve, ki so dolge več kot 400 cm, morajo biti zavarovane tudi z železnimi utegami.

64. člen

Lestve, ki stojijo na gladki oziroma spolzki trdi podlagi, morajo imeti na spodnjem koncu posebne opore (cokle in pod.), ki zanesljivo preprečujejo drsenje če je potrebno pa na zgornjem koncu tudi kljuke za pripenjanje.

Pri postavljanju lestev je treba upoštevati nagibni kot, da se stranici preveč ne upogibljeta, da se lestev ne zlomi ali da ne zdrsne po podlagi.

Prepovedana je uporaba lestev, pri katerih so klini pribiti z žeblji ob stranice, in lestev s polomljenimi sli manjkajočimi klini ali drugačnimi okvarami (počena stranica ali klin in pod.).

65. člen

Dvokrake lestve morajo biti s trdnimi vezmi zavarovane, da se kraki ne morejo čez mero razmaknili (veriga, jermen, trdna vrv in pod.).

Spodnji konci (opore) dvokrakih lestev morajo imeti posebne opore (cokle in pod.), ki preprečujejo drsenje po podlagi.

Delovni pod

66. člen

Vsak delovni pod (ploščad in pod.), ki je na višini več kot 100 cm, mora biti izdelan iz zdravih desk, ki se prilegajo druga ob drugo in so položene vodoravno na trdne nosilce.

Širina delovnega poda mora biti primerna naravi dela, ki se na njem opravlja, vendar ne sme biti manjša kot 60 cm, če se opravlja delo na podu brez zlaganja sli pripravljanja materiala.

Če pa se na delovnem podu odlaga material, pripravlja material ali postavljajo koze in podobno, mora biti delovni pod toliko širok, da ostane delavcu za gibanje po njem najmanj 60 cm prostega prostora.

Dimenzije elementov delovnega poda morajo ustrezati predvideni maksimalni obremenitvi poda.

67. člen

Če deske podaljšanega delovnega poda niso položene v isti ravnini, temveč druga na drugo, je treba na stiku pritrditi trikotno letvico, ki preprečuje, da se delavec ne spotakne, in olajšuje prehod vozičkov pri prevozu.

68. člen

Če je delovni pod ob steni objekta dvignjen več kot 100 cm od tal ali poda prostora, ne sme biti rob oddaljen od stene več kot 20 cm.

69. člen

Pri prenašanju, prevažanju in zlaganju gradbenega materiala in težjih gradbenih elementov na delovnih podih je treba ravnati pazljivo, brez metanja.

Ves potreben material mora biti na delovnem podu pravilno zložen in razporejen tako, da ustreza predvideni nosilnosti in obremenitvi poda. Za delovne pode, ki so več kot 200 cm visoki, morata biti nosilnost in obremenitev poda na njegovi ograji vidno zaznamovana (tabla, napis v barvi in pod.).

Varnostne ograje

70. člen

Vsa delovna mesta na višini več kot 100 cm nad terenom ali podom ter druga delovna mesta (prehodi in pod.) na gradbišču in na gradbenem objektu, s katerih bi lahko kdo padel, morajo biti ograjena s trdno varnostno ograjo, visoko najmanj 100 cm.

Varnostna ograja mora biti izdelana iz zdravega in nepoškodovanega lesa ali drugega primernega materiala. Razmik in velikosti stebričev ter drugih elementov ograje morajo na oprijemu ustrezati vodoravni obremenitvi najmanj 30 kp/m.

Varnostna ograja ne sme biti visoka manj kot 100 cm, merjeno od tal.

Elementi polnila varnostne ograje ne smejo biti razmaknjeni več kot 30 cm. Pri dnu varnostne ograje (na delovnem podu, odru in pod.) mora biti poln varovalni rob (deska), visok najmanj 20 cm.

Na mesto vzdolžnega polnila iz desk (kolensko zavarovanje) je uporabna za polnilo varnostne ograje žična mreža z očesi največ 2 X 2 cm.

Za varnostne ograje večjih dolžin in z večjimi obremenitvami ter za ograje na velikih višinah morajo biti izdelani ustrezni načrti in statični izračuni.

Če je treba varnostno ograjo zaradi narave dela med delom začasno odstraniti, morajo biti delavci na takih delovnih mestih privezani z varnostnimi pasovi, delo pa je treba opravljati pod nadzorstvom določene strokovne osebe na gradbišču.

Zavarovanje odprtin

71. člen

Odprtino na mednadstropnih konstrukcijah gradbenega objekta oziroma v delovnih ploščadih, dohodih in prehodih, skozi katere hodijo delavci ali se skoznje prenaša material, morajo biti med delom s strani, ki niso potrebne za prehajanje delavcev in prenašanje materiala, med prekinitvijo dela pa z vseh strani, ograjene s trdno, najmanj 100 cm visoko ograjo.

Odprtine, ki ne rabijo v namene iz prvega odstavka tega člena, morajo biti ves čas pokrite s trdnim pokrovom, vdelanim na odprtino tako, da se na more premikati, in dimenzionirane za obremenitve, ki so tam pričakovane.

Odprtine v stenah do višine 100 cm od tal oziroma od delovnega poda morajo imeti varnostno ograjo oziroma ustrezno polnilo.

Dohode k jaškom za dvigala in drugo v objektu je treba posebej zavarovati, da delavec ne more pasti v globino.

72. člen

Odprtine med lesenimi, betonskimi, železnimi in drugimi nosilci mednastropnih ali strešnih konstrukcij morajo biti na kraju dela ali v okolici delovnih mest zavarovane z delovnimi ploščadmi ali prehodi s trdno varnostno ograjo na tisti strani, na kateri je nevarnost, da bi kdo padel v globino.

Če odprtin iz prvega odstavka tega člena ni mogoče Zavarovati s predvidenimi ploščadmi oziroma prehodi (montažna gradnja in pod.), morajo biti pod delovnimi mesti nameščene ustrezne varnostne mreže na globini, ki ni večja kot 300 cm.

5. Odri

73. člen

Z odri so po tem pravilniku mišljene pomožne konstrukcije, namenjene za opravljanje gradbenih del na višini več kot 150 cm od tal.

74. člen

Odri morajo biti narejeni in postavljeni po načrtih, ki vsebujejo: velikosti odra in vseh njegovih sestavnih elementov, sredstva za medsebojno spajanje sestavnih elementov, način pritrditve odra na objekt oziroma tla, največjo dovoljeno obremenitev, vrste materiala in njegovo kvaliteto, statični izračun nosilnih elementov ter navodilo za montažo iti demontažo.

Za tipske odre z atestom o zanesljivosti in uporabnosti odra je potrebna tolikšna dokumentacija iz prvega odstavka tega člena, da je zagotovljena popolna varnost delavcev na delu.

Dokumentacijo iz prvega in drugega odstavka tega člena mora potrditi s svojim podpisom projektant odra oziroma odgovorna oseba na gradbišču in jo je treba hraniti, dokler ni oder na gradbišču demontiran.

75. člen

Odre smejo postavljati, predelovati, dopolnjevati in demontirati samo strokovno izurjeni delavci, ki so zdravstveno sposobni za delo na višini, in sicer pod nadzorstvom določene strokovne osebe na gradbišču.

76. člen

Če so postavljanju odra napoti električni vodi ali druge ovire, mora oseba iz 75. člena tega pravilnika ustavili delo in pri pristojni organizaciji ukreniti, da izključi tok oziroma odstrani oviro.

77. člen

Za povezovanje posameznih elementov odra je dovoljeno uporabiti le tipska sredstva ali sredstva, ki jih predpisujejo, jugoslovanski standardi (žeblji, vijaki, skobe, spojke in drugo).

S povezavo posameznih elementov odra v konstrukcijsko celoto ne sme biti zmanjšana njihova predvidena nosilnost.

78. člen

Elementi poda na odru (deske, pločevinaste plošče in drugo) morajo biti pred uporabo pazljivo pregledani. Poškodovanih oziroma obrabljenih elementov ni dovoljeno vgrajevati.

Elementi poda morajo popolnoma izpolnjevati prostor med nosilnimi stebri odra.

Pod odra ne sme biti odmaknjen od stene objekta več kot 20 cm.

Čista širina poda na odru ne sme biti manjša kot 80 cm.

79. člen

Varnostna ograja na odru mora ustrezati določbam 70. člena tega pravilnika.

Ne glede na četrti odstavek 70. člena tega pravilnika velja, da pri ograji kovinskih odrov elementi polnila ne smejo biti razmaknjeni med seboj več kot 35 cm.

Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu

Časovnica