Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

Na podlagi 179. in 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/2003, 58/2003), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84, 32/85 in 33/89), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US RS, št. U-I-13/94-95, 45/94 - odločba US, RS št. U-I-144/94-18, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99 - odločba US, 70/2000, 30/2002, 51/2002), 25.člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/1983, SRS 36/1983, SRS 42/1985, SRS 2/1986, SRS 47/1987, SRS 5/1990, RS-stari 10/1991, RS/I 17/1991, RS 13/1993, RS 66/1993, RS 39/1996, RS 39/1996, RS 61/1996, RS 35/1997, RS 45/1997, RS 87/1997, RS 73/1998, RS 31/2000, RS 33/2000), Uredba o pridobivanju in posredovanju podatkov med organi javne uprave za potrebe upravnih postopkov (Uradni list RS, št. 38/2002), Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/2003) in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 10/99) je Občinski svet Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št.10/99 ) na 10. redni seji dne 11.12.2003 sprejel

O D L O K
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI PIRAN

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

V občini Piran se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih in pod pogoji, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).

2. člen

Nadomestilo se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče.

Za zazidano stavbno zemljišče se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbeno inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za ki je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Kot nezazidana stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz prejšnjega odstavka tega člena, če je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.

Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi zunanje površine zemljišč namenjene poslovni dejavnosti. Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, parkirišča trajnešega značaja, za katere se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice, trgovine na prostem, kioski, gostinski vrtovi, sejmišča, kampi, teniška igrišča, zdravilišča in terme, odprti bazeni in kopališča ter vse odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, bazne postaje mobilne telefonije, marine, pristanišča in pristaniške naprave, mandrači in druge manipulativne ter komunikacijske površine, infrastrukturni objekti, ki po predpisih niso objekti gospodarske javne infrastrukture in se jih točkuje po vrsti rabe oziroma namembnosti, kot to določa odlok. Sem ne spadajo objekti, ki imajo značaj mestne opreme.
Zgoraj navedene zunanje poslovne površine se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.

Poslovne površine po tem odloku so tudi nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, parkirišča trajnejšega značaja, za ki se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice, trgovine na prostem, kioski, gostinski vrtovi, sejmišča, kampi, teniška igrišča, zdravilišča in terme, odprti bazeni in kopališča ter vse odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti, bazne postaje mobilne telefonije, marine, pristanišča in pristaniške naprave, mandrači in druge manipulativne ter komunikacijske površine, infrastrukturni objekti, ki po predpisih niso objekti gospodarske javne infrastrukture ter vse preostale poslovne površine, ki v zemljiškem katastru niso zavedene kot zelenice in se jih točkuje po vrsti rabe oziroma namembnosti, kot to določa odlok. Sem ne spadajo objekti, ki imajo značaj mestne opreme.

Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.

Javna infrastruktura so objekti in omrežja, ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega gospodarstva, varstva okolja, energetike, prometa in zvez, ter drugi objekti, če je tako določeno z zakonom ali z občinskim odlokom.

Javna infrastruktura so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine ter podobno.

II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO

3. člen

Območja stavbnih zemljišč iz zakona o stavbnih zemljiščih, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske in druge prednosti posameznih stavbnih zemljišč. Ti kriteriji so:

-

gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,

-

dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi,

-

splošna opremljenost z infrastrukturo,

-

ustrezna namenska raba po prostorskem dokumentu,

-

izkoriščenost območja,

-

degradacija urbanega območja,

-

neuporaba stavbe,

-

nivo vzdrževanja stavbe,

-

strategija razvoja posamezníh območij ter

-

naravnih značilnostih in lastnosti prostora.

Območja iz prvega odstavka so:

I.

območje Stavbna zemljišča v gospodarsko pomembnejših središčih z razvito prometno, turistično in gospodarsko infrastrukturo v obalnem pasu od Bernardina, Portoroža in Lucije

II.

območje Stavbna zemljišča v gospodarsko pomembnejših lokalnih središčih z razvito prometno, turistično in gospodarsko infrastrukturo v obalnem pasu od Strunjana, Pacuga, Fiese ter dela Seče.

III.

območje Stavbna zemljišča v gospodarsko pomembnejših središčih z razvito prometno, turistično in gospodarsko infrastrukturo v priobalnem pasu od Pirana, Bernardina, Portoroža, Valete in Lucije.

IV.

območje Stavbna zemljišča v priobalnem pasu Strunjana, Fiese, Pacuga ter območje Seče in Parecaga.

V.

območje Stavbna zemljišča v manjših lokalnih naselij ob komunikacijskih in infrastrukturnih koridorjih: Sečovlje.

VI.

območje Stavbna zemljišča v lokalnih središčih, območja s srednje razvito prometno in gospodarsko infrastrukturo: Dragonja, Sv.Peter, Nova vas nad Dragonjo, Padna.

VII.

območje Druga stavbna zemljišča na območju občine Piran, ki so opremljena z vodovodnim, električnim in cestnim omrežjem.

VIII.

območje Historično mestno jedro Pirana.

IX.

območje Območja proizvodnih dejavnosti.

4. člen

Podrobnejše meje območij iz prejšnjega člena, na katerih se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, so razvidna iz grafičnih kart-katastrskih načrtov v merilu 1:25.000 in so sestavni del tega odloka.

Grafični prikazi območij po prvem odstavku tega člena so na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za nadomestilo.

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

5. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1.

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave,

2.

lega in namembnost ter smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,

3.

izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka ter

4.

merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

6. člen

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in kolektivne rabe in možnost priključitve na te naprave se ovrednoti z naslednjim številom točk:

1. Opremljenost s cestami oz. ulicami	b	c	d	e	f, g	i
a. makadamska utrditev cestišča	10	7	4	12	7	4
b. asfaltirana utrditev cestišča ali tlakovana ulica	15	10	7	17	10	7
c. asfaltirana utrditev cestišč z vsaj enim hodnikom za pešce	20	12	10	22	12	10
d. sodobno urejene prometnice z robniki, obojestranskim hodnikom za pešce, zelenimi ločitvenimi pasovi oz. drevoredi ali kolesarsko stezo	25	15	12	27	15	12

2. Opremljenost z javno rasvetljavo
a. urejena javna razsvetljava v kabelski izvedbi (v oddaljenosti do 60m)	22	15	10	24	15	10
b. urejena javna razsvetljava v prostozračni izvedbi (v oddaljenosti do 60 m)	15	10	7	17	10	7

3. Opremljenost s parkirišči
a. posebej urejena parkirišča in parkirne hiše (v radiu oddaljenosti do 200 m)	22	15	7	24	15	7
b. parkiranje ob vozišču (v radiu oddaljenosti do 200 m)	10	7	5	12	7	5

4. Opremljenost z zelenimi površinami
a. sodobno holtikulturno urejene zelenice (v radiu ali pasu oddaljenosti do 200 m)	15	10	5	17	10	5
b. urejene zelenice z nasadi in grmičevjem (v radiu ali pasu oddaljenosti do 200 m)	10	7	3	12	7	3

5. Opremljenost z rekreacijskimi površinami
a. urejeni športno-rekreacijski objekti v neposredni bližini (v radiu ali pasu oddaljenosti do 300 m)	15	10	5	17	10	5
b. urejeni športno-rekreacijski objekti (v radiu ali pasu oddaljenosti do 700 m)	10	7	3	12	7	3

6. Opremljenost z javnim potniškim prometom
a. bližina postajališča za mestni promet (v radiu ali pasu oddaljenosti do 300 m)	22	15	7	24	15	7
b. bližina postajališča za primestni ali medkrajevni promet (v radiu ali pasu oddaljenosti do 300 m)	10	7	5	12	7	5
7. Opremljenost s fekalno kanalizacijo
a. ločen sistem fekalne kanalizacije	22	15	10	24	15	10
b. mešan sistem fekalne kanalizacije	10	7	5	12	7	5

8. Opremljenost z meteorno kanalizacijo
a. ločen sistem meteorne kanalizacije	22	15	10	24	15	10
b. mešan sistem meteorne kanalizacije	10	7	5	12	7	5

9. Opremljenost z vodovodom	20	12	7	22	12	7

10. Opremljenost s hidrantno mrežo	20	12	7	22	12	7
a. v območju naselij, v radiju ali pasu oddaljenosti do 200 m b. izven naselij, v radiju ali pasu oddaljenosti do 100 10 7 5 12 7 5	20	12	7	22	12	7
11. Opremljenost z elektriko
a. elektroenergetsko omrežje v kabelski izvedbi	22	15	10	24	15	10
b. elektroenergetsko omrežje v prostozračni izvedbi	15	10	7	17	10	7

12. Opremljenost s telefonskim omrežjem
a. telefonsko omrežje v kabelski izvedbi	22	15	10	24	15	10
b. telefonsko omrežje v prostozračni izvedbi	15	10	7	17	10	7

13. Opremljenost s kabelskim omrežjem
a. kabelsko omrežje v kabelski izvedbi	15	10	7	17	10	7
b. kabelsko omrežje v prostozračni izvedbi	7	5	3	9	5	2

14. Opremljenost s toplovodnim omrežjem	25	20	15	27	20	15

15. Opremljenost s plinovodom

a. dimenzioniranim za kuhanje	12	10	5	14	10	5
b. dimenzioniranim za kuhanje in ogrevanje	20	15	10	22	15	10

Če je stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe ali zemljišča priključena na posamezno komunalno infrastrukturo oziroma je možna izvedba priključka na komunalno infrastrukturo, se smatra, da je taka stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe in zemljišča komunalno opremljena.

V primeru kulturnih ter zgodovinskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov iz a. skupine 7. člena tega odloka, se v izračun števila točk za opremljenost zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave prevzame skupna vrednost točk, sešteta iz vrednosti posamezne klasifikacijske skupine stavbe, objekta ali dela stavbe in objekta.

Možnost priključevanja za objekte, ki še niso priključeni, se presoja po 13. členu tega odloka. V primeru, ko se takšni objekti nahajajo v oddaljenosti, ki so večje, kot to določa 13. člen, se opremljenost s posamezno vrsto infrastrukture, na katero še niso priključeni, ne točkuje. Ko se takšen objekt kasneje priključi na posamezno komunalno infrastrukturo, se v točkovanju obračuna upošteva, kot da je objekt opremljen s posamezno komunalno infrastrukturo. V primerih, ko bi bila priključitev na posamezno vrsto komunalne infrastrukture možna, hišni priključek pa je potrebno zgraditi preko zemljišča, ki je last drugega lastnika, in ta ne izda soglasja za izvedbo priključka objekta, se opremljenost prav tako ne točkuje do pridobitve soglasja in izgradnje komunalnega priključka oziroma do izgradnje komunalnega priključka po drugi trasi, če ta obstaja.

Grafični prikazi opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami so izdelani na preglednih kartah v merilu 1:25.000. Pregledne karte in računalniški prikaz komunalne in druge opremljenosti so na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za nadomestilo.

7. člen

Stavbe, objekti ali deli stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov ter stavbna zemljišča na območjih iz 3. člena odloka se glede na namembnost klasificirajo v naslednje skupine:

a)

Stavbna zemljišča kulturnih ter zgodovinskih stavb in spomenikov v varovanih območjih ter kulturne in zgodovinske stavbe in spomeniki izven varovanih območij, razglašeni skladno z odlokom o razglastitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 26/83).

b)

Stavbna zemljišča stanovanjskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov; enostanovanjska stavba, dvostanovanjska stavba, nizkoetažna večstanovanjska stavba, kmetijske stavbe in shrambe (hlev, konjušnica, kokošnjak, garaža za kmetijsko mehanizacijo, pomožni kmetijski objekti, rastlinjak ter vsi pomožni prostori, namenjeni stanovanjski rabi, ki so vidni iz prostorskih podatkov in za katere ni nujno, da so zidani (klet, shrambe, drvarnice, nadstreški, terase, individualni bazeni, individualna igrišča ipd.), visokoetažna večstanovanjska stavba.

c)

Stavbna zemljišča industrijskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov in skladišč; lahka predelovalna industrija (električni ter elektronski artikli, pohištvo, tekstil in druge delavnice), težka predelovalna industrija (transportna oprema, predelava jekla, montažni obrati, tovarne ter proizvodne delavnice), živilsko pridelovalna ter predelovalna industrija (predelovalna in distribucijska industrija), skladišča ter skladiščno manipulacijske površine (skladišče, distribucijsko skladišče, nepokrita skladiščna površina, silosi za žito, cement ter preostalo posušeno blago, hladilnice ter druga specializirana skladišča), kemični ter naftnopredelovalni obrati, rudniki ter naprave za eksploatacijo naravnih bogastev in ladjedelnice.

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

Časovnica