Opredelitev poslovnega subjekta
Spremembe MSRP 3 Poslovne združitve
Spremenijo se 3. člen, opredelitev pojma „poslovni subjekt“ v Dodatku A ter B7–B9, B11 in B12 člen. Dodajo se 64P, B7A-B7C, B8A in B12A–B12D člen ter naslovi nad B7A, B8 in B12 členom. B10 člen se črta.
OPREDELITEV POSLOVNE ZDRUŽITVE
Podjetje mora s pomočjo opredelitve v tem MSRP, ki zahteva, da pridobljena sredstva in prevzete obveznosti predstavljajo poslovni subjekt, določiti, ali je transakcija ali drug poslovni dogodek poslovna združitev. Če pridobljena sredstva niso poslovni subjekt, mora poročajoče podjetje transakcijo ali drug poslovni dogodek obračunati kot pridobitev sredstva. Napotki za določitev poslovne združitve in opredelitev poslovnega subjekta so v B5–B12D členu.
DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD
Z dokumentom Opredelitev poslovnega subjekta, izdanim oktobra 2018, so se dodali B7A–B7C, B8A in B12A–B12D člen, spremenila opredelitev pojma „poslovni subjekt“ v Dodatku A, spremenili 3., B7–B9, B11 in B12 člen ter črtal B10 člen. Podjetje uporablja te spremembe za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema na ali po začetku prvega letnega poročevalskega obdobja, ki se začne 1. januarja 2020 ali pozneje, in pridobitve sredstev, do katerih pride na začetku tega obdobja ali po njem. Uporaba teh sprememb pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.
Povezan niz dejavnosti in sredstev, ki se vodi in upravlja z namenom zagotavljanja blaga in opravljanja storitev za odjemalce, pri čemer se ustvarja dobiček od naložb (kot so dividende ali obresti) ali druga vrsta prihodkov iz rednega poslovanja.
OPREDELITEV POSLOVNEGA SUBJEKTA (UPORABA 3. ČLENA)
Poslovni subjekt je sestavljen iz vložkov in postopkov, ki se uporabljajo za te vložke, ki so sposobni prispevati k ustvarjanju izložkov. Trije elementi poslovnega subjekta so opredeljeni, kot sledi (glej B8–B12D člen za napotke o elementih poslovnega subjekta):
(a)
Vložek: Kateri koli gospodarski vir, ki ustvarja izložke ali je sposoben prispevati k ustvarjanju izložkov, če se zanj uporabi eden ali več postopkov. Primeri vložkov so nekratkoročna sredstva (vključno z neopredmetenimi sredstvi ali pravicami do uporabe nekratkoročnih sredstev), industrijska lastnina, sposobnost pridobiti dostop do potrebnih materialov ali pravic in zaposlenci.
(b)
Postopek: Kateri koli sistem, standard, protokol, dogovor ali pravilo, ki, kadar se uporabi za vložek ali vložke, ustvari izložke ali je sposoben prispevati k ustvarjanju izložkov. Taki primeri so: postopki strateškega poslovodenja, operativni postopki in postopki upravljanja virov. Običajno so ti postopki dokumentirani, vendar lahko intelektualne zmogljivosti organizirane delovne sile, ki ima ustrezne veščine in izkušnje in spoštuje pravila in dogovore, zagotovijo ustrezne postopke, ki se lahko uporabijo za vložke, da ustvarijo izložke. (Računovodenje, zaračunavanje, plačilne liste in drugi upravni sistemi običajno niso postopki, ki se uporabljajo za ustvarjanje izložkov.)
(c)
Izložek: Rezultat vložkov in postopkov, ki se uporabljajo za te vložke, tj. zagotavljanje blaga in opravljanje storitev za odjemalce ter ustvarjanje dobička od naložb (kot so dividende ali obresti) ali druge vrste prihodkov iz rednega poslovanja.
Neobvezen preskus za ugotavljanje koncentracije poštene vrednosti
V B7B členu je opisan neobvezen preskus (preskus koncentracije), ki omogoča poenostavljeno presojo, ali pridobljeni niz dejavnosti in sredstev ni poslovni subjekt. Podjetje se lahko samo odloči, ali bo uporabljalo preizkus. Podjetje lahko sprejme to odločitev ločeno za vsako transakcijo ali drug dogodek. Preskus koncentracije ima naslednje posledice: