Spremembe MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 -...

Reforma referenčnih obrestnih mer – 2. faza

Spremembe MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16

Spremembe MSRP 9 Finančni instrumenti

Dodajo se 5.4.5.–5.4.9. člen, 6.8.13., 6.9.1.–6.9.13. člen, 7.1.9. in 7.2.43.–7.2.46. člen. Pred 6.9.1. členom se doda naslov, pred 5.4.5., 6.9.7., 6.9.9., 6.9.11. in 7.2.43. členom pa se dodajo podnaslovi.

5.4 MERJENJE PO ODPLAČNI VREDNOSTI

...

Spremembe osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov zaradi reforme referenčnih obrestnih mer

5.4.5

Podjetje uporabi 5.4.6.–5.4.9. člen za finančno sredstvo ali finančno obveznost, če in samo če se osnova za določitev pogodbenih denarnih tokov tega finančnega sredstva ali finančne obveznosti spremeni zaradi reforme referenčnih obrestnih mer. V ta namen se izraz „reforma referenčnih obrestnih mer“ nanaša na reformo referenčnih obrestnih mer na ravni celotnega trga, kot je opisana v 6.8.2. členu.

5.4.6

Osnova za določitev pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva ali finančne obveznosti se lahko spremeni:

(a)

s spremembo pogodbenih pogojev, določenih ob začetnem pripoznanju finančnega instrumenta (pogodbeni pogoji se na primer spremenijo tako, da se uporabljene referenčne obrestne mere nadomestijo z alternativno referenčno obrestno mero);

(b)

na način, ki se ni upošteval – ali predvidel – v pogodbenih pogojih ob začetnem pripoznanju finančnega instrumenta, brez spremembe pogodbenih pogojev (na primer metoda za izračun referenčne obrestne mere se spremeni brez spremembe pogodbenih pogojev); in/ali

(c)

zaradi aktiviranja obstoječega pogodbenega pogoja (na primer sproži se obstoječa določba o nadomestitvi).

5.4.7

Podjetje mora kot praktično rešitev uporabiti B5.4.5. člen za obračunavanje spremembe osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer. Ta praktična rešitev se uporablja samo za takšne spremembe in le, če spremembo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer (glej tudi 5.4.9. člen). V ta namen reforma referenčnih obrestnih mer zahteva spremembo osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov, če in samo če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

sprememba je potrebna kot neposredna posledica reforme referenčnih obrestnih mer ter

(b)

nova osnova za določitev pogodbenih denarnih tokov je ekonomsko enakovredna predhodni osnovi (tj. osnovi neposredno pred spremembo).

5.4.8

Primeri sprememb, ki privedejo do nove osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov, ki je ekonomsko enakovredna predhodni osnovi (tj. osnovi neposredno pred spremembo), so:

(a)

nadomestitev obstoječe referenčne obrestne mere, ki se uporablja za določitev pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva ali finančne obveznosti, z alternativno referenčno obrestno mero – ali izvedba take reforme referenčnih obrestnih mer s spremembo metode, ki se uporablja za izračun referenčne obrestne mere – z dodatkom fiksnega razmika, ki je potreben za izravnavo razlike v osnovi med obstoječo referenčno obrestno mero in alternativno referenčno obrestno mero;

(b)

spremembe roka za ponovno določitev, datumov ponovne določitve ali števila dni med datumi izplačila kuponov, da se izvede reforma referenčnih obrestnih mer; ter

(c)

dodatek določbe o nadomestitvi med pogodbene pogoje finančnega sredstva ali finančne obveznosti, da se omogoči izvajanje katere koli spremembe, opisane v točkah (a) in (b).

5.4.9

Če se izvedejo spremembe finančnega sredstva ali finančne obveznosti poleg sprememb osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, mora podjetje najprej uporabiti praktično rešitev iz 5.4.7. člena za spremembe, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer. Podjetje mora nato za vse dodatne spremembe, za katere se praktična rešitev ne uporablja, upoštevati veljavne zahteve iz tega standarda. Če dodatna sprememba ne povzroči odprave pripoznanja finančnega sredstva ali finančne obveznosti, mora podjetje za to dodatno spremembo uporabiti 5.4.3. oziroma B5.4.6. člen. Če dodatna sprememba povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva ali finančne obveznosti, mora podjetje uporabiti zahteve za odpravo pripoznanja.

...

6.8 ZAČASNE IZJEME PRI UPORABI POSEBNIH ZAHTEV GLEDE OBRAČUNAVANJA VAROVANJA PRED TVEGANJEM

Prenehanje uporabe

...

6.8.13

Podjetje mora prenehati uporabljati za naprej 6.8.7. in 6.8.8. člen ob zgodnejšem od naslednjih dogodkov:

(a)

kadar se spremembe, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, izvedejo na nepogodbeno določeni sestavini tveganja z uporabo 6.9.1. člena, ali

(b)

kadar se prekine razmerje varovanja pred tveganjem, v katerem je določena nepogodbeno določena sestavina tveganja.

6.9 DODATNE ZAČASNE IZJEME, KI IZHAJAJO IZ REFORME REFERENČNIH OBRESTNIH MER

6.9.1

Ker in ko se zahteve iz 6.8.4.–6.8.8. člena prenehajo uporabljati za razmerje varovanja pred tveganjem (glej 6.8.9.–6.8.13. člen), mora podjetje spremeniti uradno določitev tega razmerja varovanja pred tveganjem, kot je bilo predhodno dokumentirano, da odraža spremembe, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, tj. spremembe so skladne z zahtevami iz 5.4.6.–5.4.8. člena. V tem okviru se določitev varovanja pred tveganjem spremeni samo za izvedbo ene ali več naslednjih sprememb:

(a)

določitev alternativne referenčne obrestne mere (določene pogodbeno ali nepogodbeno) za varovano tveganje;

(b)

sprememba opisa pred tveganjem varovane postavke, vključno z opisom določenega dela denarnih tokov ali poštene vrednosti, ki se varuje pred tveganjem; ali

(c)

sprememba opisa instrumenta za varovanje pred tveganjem.

6.9.2

Podjetje mora uporabiti tudi zahtevo iz 6.9.1. (c) člena, če so izpolnjeni ti trije pogoji:

(a)

podjetje izvede spremembo, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, pri čemer uporabi drugačen pristop, kot je sprememba osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov instrumenta za varovanje pred tveganjem (kot je opisano v 5.4.6. členu);

(b)

pripoznanje prvotnega instrumenta za varovanje pred tveganjem se ne odpravi; ter

(c)

izbrani pristop je ekonomsko enakovreden spremembi osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov prvotnega instrumenta za zavarovanje pred tveganjem (kot je opisano v 5.4.7. in 5.4.8. členu).

6.9.3

Zahteve iz 6.8.4.–6.8.8. člena se lahko prenehajo uporabljati v različnih trenutkih. Zato se pri uporabi 6.9.1. člena od podjetja lahko zahteva, da spremeni uradno določitev razmerja varovanja pred tveganjem v različnih trenutkih, ali pa se lahko od njega zahteva, da spremeni uradno določitev razmerja varovanja pred tveganjem več kot enkrat. Kadar in samo kadar se izvede takšna sprememba določitve varovanja pred tveganjem, mora podjetje ustrezno uporabiti 6.9.7.–6.9.12. člen. Podjetje mora uporabiti tudi 6.5.8. člen (za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem) ali 6.5.11. člen (za varovanje denarnih tokov pred tveganjem), da utemelji vse spremembe poštene vrednosti pred tveganjem varovane postavke ali instrumenta za varovanje pred tveganjem.

6.9.4

Podjetje mora spremeniti razmerje varovanja pred tveganjem, kot se zahteva v 6.9.1. členu, do konca poročevalskega obdobja, med katerim se izvede sprememba varovanega tveganja, pred tveganjem varovane postavke ali instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer. Da bi se izognili dvomom, taka sprememba uradne določitve razmerja varovanja pred tveganjem ni niti prenehanje razmerja varovanja pred tveganjem niti določitev novega razmerja varovanja pred tveganjem.

6.9.5

Če pride do dodatnih sprememb poleg sprememb, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer za finančno sredstvo ali finančno obveznost, določeno v razmerju varovanja pred tveganjem (kot je opisano v 5.4.6.–5.4.8. členu), ali za določitev razmerja varovanja pred tveganjem (kot se zahteva v 6.9.1. členu), mora podjetje najprej uporabiti veljavne zahteve iz tega standarda, da ugotovi, ali te dodatne spremembe povzročijo prenehanje obračunavanja varovanja pred tveganjem. Če dodatne spremembe ne povzročijo prenehanja obračunavanja varovanja pred tveganjem, mora podjetje spremeniti uradno določitev razmerja varovanja pred tveganjem, kot je določeno v 6.9.1. členu.

6.9.6

6.9.7.–6.9.13. člen določajo izjeme za zahteve, ki so določene samo v teh členih. Podjetje mora uporabiti vse druge zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz tega standarda, vključno z merili ustreznosti iz 6.4.1. člena, za razmerja varovanja pred tveganjem, na katera je neposredno vplivala reforma referenčnih obrestnih mer.

Obračunavanje razmerij varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo pogoje

Varovanje denarnih tokov

6.9.7

Za namen uporabe 6.5.11. člena se mora v trenutku, ko podjetje spremeni opis pred tveganjem varovane postavke, kot je zahtevano v 6.9.1.(b) členu, šteti, da znesek, akumuliran v rezervi za varovanje denarnih tokov pred tveganjem, temelji na alternativni referenčni obrestni meri, po kateri se določajo varovani prihodnji denarni tokovi.

6.9.8

V primeru prekinjenega razmerja varovanja pred tveganjem se mora, ko se referenčna obrestna mera, na kateri so temeljili varovani prihodnji denarni tokovi, spremeni v skladu z reformo referenčnih obrestnih mer, za namene uporabe 6.5.12. člena za ugotovitev, ali se pričakuje nastanek pred tveganjem varovanih prihodnjih denarnih tokov, šteti, da znesek, akumuliran v rezervi za varovanje denarnih tokov pred tveganjem za zadevno razmerje varovanja pred tveganjem, temelji na alternativni referenčni obrestni meri, na kateri bodo temeljili prihodnji varovani denarni tokovi.

Skupine postavk

6.9.9

Kadar podjetje uporablja 6.9.1. člen za skupine postavk, ki so določene kot pred tveganjem varovane postavke pri varovanju poštene vrednosti ali denarnih tokov pred tveganjem, mora razporediti pred tveganjem varovane postavke v podskupine, ki temeljijo na referenčni obrestni meri, varovani pred tveganjem, in za vsako podskupino določiti referenčno obrestno mero kot varovano tveganje. V razmerju varovanja pred tveganjem, v katerem je skupina postavk varovana pred tveganjem za primere sprememb referenčne obrestne mere zaradi reforme referenčnih obrestnih mer, bi se lahko na primer pred tveganjem varovani denarni tokovi ali poštena vrednost nekaterih postavk v skupini spremenili tako, da bi kot referenčno obrestno mero uporabljali alternativno referenčno obrestno mero, preden se spremenijo druge postavke v skupini. V tem primeru bi podjetje pri uporabi 6.9.1. člena določilo alternativno referenčno obrestno mero kot varovano tveganje za zadevno podskupino pred tveganjem varovanih postavk. Podjetje bi obstoječo referenčno obrestno mero še naprej označevalo kot varovano tveganje za drugo podskupino pred tveganjem varovanih postavk, dokler se varovani denarni tokovi ali poštena vrednost teh postavk ne spremenijo tako, da uporabljajo alternativno referenčno obrestno mero, ali postavke zapadejo in se nadomestijo s pred tveganji varovanimi postavkami, ki uporabljajo alternativno referenčno obrestno mero.

6.9.10

Podjetje mora ločeno oceniti, ali vsaka podskupina izpolnjuje zahteve iz 6.6.1. člena, da je ustrezna pred tveganjem varovana postavka. Če katera od podskupin ne izpolni zahtev iz 6.6.1. člena, mora podjetje prenehati obračunavati varovanje pred tveganjem za naprej za celotno razmerje varovanja pred tveganjem. Podjetje mora prav tako uporabiti zahteve iz 6.5.8. in 6.5.11. člena za obračunavanje neučinkovitosti v zvezi z razmerjem varovanja pred tveganjem v njegovi celoti.

Določitev sestavin tveganja

6.9.11

Za alternativno referenčno obrestno mero, določeno kot nepogodbeno določeno sestavino tveganja, ki je ni mogoče razločevati (glej 6.3.7. (a) in B6.3.8. člen) na datum, ko je bila določena, se šteje, da je na navedeni datum izpolnila to zahtevo, če in samo če podjetje razumno pričakuje, da bo alternativno referenčno obrestno mero mogoče razločevati v 24 mesecih. 24-mesečno obdobje se uporablja za vsako alternativno referenčno obrestno mero ločeno (tj. 24-mesečno obdobje se uporablja po obrestnih merah) in se začne z datumom, ko je podjetje prvič določilo alternativno referenčno obrestno mero kot nepogodbeno določeno sestavino tveganja .

6.9.12

Če podjetje pozneje upravičeno pričakuje, da alternativne referenčne obrestne mere ne bo mogoče razločevati v 24 mesecih od datuma, ko jo je podjetje prvič določilo kot nepogodbeno določeno sestavino tveganja, mora podjetje prenehati uporabljati zahtevo iz 6.9.11. člena za to alternativno referenčno obrestno mero in prenehati obračunavati varovanje pred tveganjem za naprej od datuma navedene ponovne ocene za vsa razmerja varovanja pred tveganjem, pri katerih je bila alternativna referenčna obrestna mera določena kot nepogodbeno določena sestavina tveganja.

6.9.13

Poleg razmerij varovanja pred tveganjem iz 6.9.1. člena mora podjetje uporabiti zahteve iz 6.9.11. in 6.9.12. člena za nova razmerja varovanja pred tveganjem, v katerih je alternativna referenčna obrestna mera določena kot nepogodbeno določena sestavina tveganja (glej 6.3.7.(a) in B6.3.8. člen), kadar te sestavine tveganja na dan, ko je določena, ni mogoče razločevati zaradi reforme referenčnih obrestnih mer.

7.1 DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

...

7.1.9

Spremembe MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 - Reforma referenčnih obrestnih mer (2. faza)

Časovnica