Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

4077. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 31. člena in v zvezi z 58. ter 61. členom Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o spremembah in dopolnitvah Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

V Sklepu o splošnih pravilih izvajanja denarne politike (Uradni list RS, št. 81/11, 93/11, 68/12 in 84/12) se na koncu zadnjega odstavka točke 4.3.1.2 doda besedilo, ki se glasi:

"ECB si pridržuje pravico, da sprejme vse ukrepe, ki so po njeni oceni ustrezni, da se popravi napaka v najavi avkcije, vključno s preklicem ali prekinitvijo avkcije, ki se izvaja.".

Na koncu zadnjega odstavka točke 4.3.1.4 se doda besedilo, ki se glasi:

"Če je v rezultatu avkcije kateri koli od zgoraj navedenih podatkov napačen, si ECB pridržuje pravico, da sprejme vse ukrepe, ki so po njeni oceni ustrezni, da se ti napačni podatki popravijo.".

Besedilo točke 5.1.1.1 se nadomesti z besedilom, ki se glasi:

"5.1.1.1 Vrsta finančnega premoženja

Skupni kriteriji primernosti

Biti mora dolžniški instrument, ki ima:

fiksen, brezpogojen znesek glavnice (obveznice, ki vključujejo nakupni bon ali drugo podobno pravico, niso primerne); in

kupon, ki ne more povzročiti negativnega denarnega toka in sodi v eno od naslednjih vrst:

fiksni kuponi, brezkuponski instrumenti in večstopenjski kuponi, tj. instrumenti z vnaprej določenim razporedom kuponov in vnaprej določenimi vrednostmi kuponov;

variabilni kuponi brez vzvoda (ang. flat floating coupons), vezani na eno samo referenčno obrestno mero na eurskem denarnem trgu, npr. euribor, libor in podobne referenčne obrestne mere, ali na obrestno zamenjavo s konstantno zapadlostjo (ang. constant maturity swap), npr. indekse CMS, EIISDA, EUSA;

variabilni kuponi z nad- in podproporcionalnim vzvodom (ang. leveraged and de-leveraged floating coupons), vezani na eno samo referenčno obrestno mero na eurskem denarnem trgu, npr. euribor, libor in podobne referenčne obrestne mere, ali na obrestno zamenjavo s konstantno zapadlostjo, npr. indeksi CMS, EIISDA, EUSA;

variabilni kuponi brez vzvoda, z nad- in podproporcionalnim vzvodom (ang. flat, leveraged and de-leveraged floating coupons), vezani na donosnost ene obveznice države euroobmočja z zapadlostjo do vključno enega leta (na indeks ali bruto referenčno donosnost);

variabilni kuponi brez vzvoda, vezani na indekse inflacije (ang. flat inflation-floaters) v euroobmočju, katerih izplačilo oziroma natekanje ni vezano na vnaprej določen razpon referenčnega indeksa (ang. discrete range) oziroma katerih višina ni že vnaprej omejena (ang. range accrual in ratchet) ali ne vsebuje podobnih kompleksnih struktur.

Izključene so predvsem naslednje strukture kuponov: vsi variabilni kuponi, vezani na obrestne mere v tujih valutah, blagovne indekse, delniške indekse ali devizne tečaje, kuponi, vezani na razliko med dvema variabilnima obrestnima merama ali indeksoma (ang. dual floaters), variabilni kuponi, vezani na razmik obrestne zamenjave (ang. swap spread) ali na drugo kombinacijo indeksov, vse vrste kuponov, katerih višina je vnaprej omejena (ang. ratchet coupon in range accrual coupon) ter obratno spremenljivi kuponi in kuponi, ki so odvisni od bonitetnih ocen. Poleg tega so neprimerne tudi kompleksne ročnostne strukture, kot so instrumenti, ki so izplačani, ko vsota prejetih kuponov doseže vnaprej določen znesek (ang. target redemption notes), in opcije, ki omogočajo spremembo vrste kupona z uporabo dodatnih nakupnih pravic.

Primerni kuponi ne smejo imeti možnosti izbire za izdajatelja, tj. ne smejo omogočati sprememb definicije kupona v času do zapadlosti instrumenta, ki so odvisne od odločitve izdajatelja. Če je višina kupona omejena navzgor ali navzdol, morajo biti meje fiksne in vnaprej določene. Če ima instrument večstopenjski kupon, njegova klasifikacija z vidika kupona temelji na prihodnjih kuponih.

Finančno premoženje ni primerno, če ni skladno z zgoraj navedenimi kriteriji primernosti, pa čeprav ni skladno samo za del njegove strukture plačil (na primer premija), in četudi je izrecno zajamčeno nenegativno kuponsko plačilo in poplačilo najmanj v znesku glavnice.

Zahteve v alinejah (a) in (b) v prvem odstavku te točke mora instrument izpolnjevati do dokončnega poplačila obveznosti. Dolžniški instrumenti morajo zagotavljati imetniku pravico do izplačila denarnih tokov, ki ni podrejena pravici imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja.

Dodatni kriteriji primernosti, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje

Za potrebe pravnega okvira Eurosistema v zvezi z denarno politiko se krite obveznice ne štejejo kot listinjeni vrednostni papirji.

Alineja (a) točke 5.1.1.1.1 tega sklepa ne velja za listinjene vrednostne papirje. Eurosistem ocenjuje primernost listinjenih vrednostnih papirjev po dodatnih kriterijih, ki so določeni v tej točki.

Finančno premoženje v kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

Pridobitev takšnega premoženja mora urejati pravo države članice EU.

Subjekt s posebnim namenom pri listinjenju ga mora pridobiti od originatorja ali posrednika na način, ki ga Eurosistem šteje za ‘pravo prodajo’, izvršljivo proti tretjim osebam, ter mora biti zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov ali posrednika in njegovih upnikov, tudi v primeru originatorjeve ali posrednikove insolventnosti. Listinjeni vrednostni papirji so neprimerni, če je kateri koli del kritnega sklada, ki ustvarja denarni tok in s katerim so listinjeni vrednostni papirji zavarovani, ustvaril neposredno subjekt s posebnim namenom, ki je izdal listinjene vrednostne papirje.

Ustvari in izdajatelju ga proda originator s sedežem v EGP ali, če je predvideno, posrednik s sedežem v EGP.

Ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, tranš drugih listinjenih vrednostnih papirjev. Ta zahteva se ne nanaša na listinjene vrednostne papirje, kjer struktura izdaje vključuje dva subjekta s posebnim namenom, ki izpolnjujeta zahtevo glede 'prave prodaje', tako da so dolžniški instrumenti, ki jih izda drugi subjekt s posebnim namenom, neposredno ali posredno zavarovani z izvornim kritnim skladom, in se vsi denarni tokovi iz premoženja v kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok, prenesejo s prvega na drugi subjekt s posebnim namenom. Poleg tega ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, kreditnih zapisov, poslov zamenjav ali drugih izvedenih finančnih instrumentov ali sintetičnih vrednostnih papirjev. Omejitev pri izvedenih finančnih instrumentih ne zajema zamenjav, ki se uporabljajo pri transakcijah z listinjenimi vrednostnimi papirji izključno za zavarovanje pred tveganji (ang. hedging).

Če gre za bančna posojila, morajo imeti dolžniki in upniki sedež (če so fizične osebe pa morajo biti rezidenti) v EGP, kjer se mora tudi nahajati zadevno zavarovanje, če obstaja. Pravo, ki ureja ta bančna posojila, mora biti pravo države EGP. Če gre za obveznice, morajo njihovi izdajatelji imeti sedež v EGP, izdane morajo biti v državi EGP po pravu države EGP, morebitno zavarovanje pa se mora nahajati v EGP.

V skladu s točko 5.1.1.7 tega sklepa mora biti izdajatelj listinjenega vrednostnega papirja ustanovljen v EGP.

Za primere, ko imajo originatorji ali, če so predvideni, posredniki sedež v euroobmočju ali v Združenem kraljestvu, je Eurosistem preveril, da v teh jurisdikcijah ni pomembnih določb o razveljavitvi prodaje premoženja. Če ima originator ali, če je predviden, posrednik sedež v drugi državi EGP, se lahko listinjeni vrednostni papirji štejejo za primerne samo, če se Eurosistem prepriča, da bi bile njegove pravice ustrezno zavarovane pred tistimi določbami o razveljavitvi prodaje premoženja po pravu zadevne države EGP, ki jih Eurosistem šteje za pomembne. V ta namen je treba, preden se listinjeni vrednostni papirji lahko štejejo za primerne, predložiti neodvisno pravno oceno v obliki, sprejemljivi za Eurosistem, ki vsebuje zadevna pravila o razveljavitvi prodaje premoženja v tej državi. Eurosistem lahko za potrebe presoje, ali so njegove pravice ustrezno zavarovane pred pravili o razveljavitvi prodaje premoženja, zahteva za obdobje izpodbojnosti druge dokumente, vključno s potrdilom o solventnosti, ki ga zagotovi prevzemnik. Pravila o razveljavitvi prodaje premoženja, ki jih Eurosistem šteje za pomembna in zato nesprejemljiva, vključujejo pravila, po katerih lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti doseže razveljavitev prodaje premoženja v kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, zgolj zato, ker je bila izvedena znotraj določenega obdobja (obdobja izpodbojnosti) pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca (originatorja/posrednika), in primere, ko lahko prevzemnik prepreči takšno razveljavitev samo, če lahko dokaže, da v času prodaje ni vedel za insolventnost prodajalca (originatorja/posrednika).

Finančno premoženje je primerno, če znotraj strukturirane izdaje tranša (ali podtranša) ni podrejena drugim tranšam iste izdaje. Tranša (ali podtranša) šteje kot nepodrejena drugim tranšam (ali podtranšam) iste izdaje, če – v skladu z vrstnim redom poplačila, ki se uporabi po dostavi obvestila o izvršbi, kakor je določen v prospektu – nobena druga tranša (ali podtranša) nima prednosti pred to tranšo ali podtranšo glede prejema plačila (glavnice in obresti), s čimer takšna tranša (ali podtranša) med različnimi tranšami ali podtranšami znotraj strukturirane izdaje zadnja utrpi škodo. Pri strukturiranih izdajah, kjer prospekt predvideva dostavo obvestila o predčasni izpolnitvi in obvestila o izvršbi, mora biti zagotovljena nepodrejenost tranše (ali podtranše) pri vrstnem redu poplačila tako v zvezi z obvestilom o predčasni izpolnitvi kot tudi v zvezi z obvestilom o izvršbi.

Da listinjeni vrednostni papirji postanejo ali ostanejo primerni za operacije denarne politike Eurosistema, Eurosistem zahteva, da zadevne stranke pri listinjenem vrednostnem papirju predložijo izčrpne in standardizirane podatke na ravni posameznega posojila o kritnem skladu, ki ustvarja denarni tok in s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, v skladu z določbami točke 5.1.1.1.2.1 tega sklepa.

Eurosistem pri ugotavljanju primernosti listinjenih vrednostnih papirjev upošteva podatke, ki so vneseni v obvezna polja ustreznega obrazca za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, kot je določeno v točki 5.1.1.1.2.1 tega sklepa. Pri oceni primernosti Eurosistem upošteva: (a) vsak primer neporočanja podatkov; in (b) kako pogosto posamezna polja za podatke na ravni posameznega posojila ne vsebujejo smiselnih podatkov.

Listinjen vrednostni papir je primeren, če je zavarovan s kritnim skladom, ki ustvarja denarni tok in ga Eurosistem šteje za homogen, tj. če kritni sklad, ki ustvarja denarni tok in s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, vsebuje eno samo vrsto finančnega premoženja, ki pripada, ali stanovanjskim hipotekam, hipotekam na poslovnih nepremičninah, posojilom malim in srednje velikim podjetjem, posojilom za nakup avtomobila, potrošniškim posojilom ali terjatvam iz naslova leasinga. Listinjeni vrednostni papirji niso primerni za operacije denarne politike Eurosistema, če kritni sklad, s katerim so zavarovani, vsebuje heterogeno finančno premoženje, ki ga ni mogoče poročati z enim obrazcem za določeno vrsto finančnega premoženja. Listinjeni vrednostni papirji, ki ne izpolnjujejo zahtev za poročanje na ravni posameznega posojila, ker vsebujejo mešane kritne sklade heterogenega finančnega premoženja in/ali niso skladni z nobenim od predpisanih obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, ostanejo primerni do 31. marca 2014. Eurosistem si pridržuje pravico, da od posameznih tretjih oseb, npr. izdajatelja, originatorja ali organizatorja, zahteva kakršno koli pojasnilo in/ali pravno potrditev, za katero šteje, da je potrebna za oceno primernosti listinjenih vrednostnih papirjev ali v povezavi z zagotavljanjem podatkov na ravni posameznega posojila. V primeru neizpolnitve takih zahtev se lahko zadevni transakciji z listinjenimi vrednostnimi papirji odvzame primernost ali zavrne dodelitev primernosti.

Zahteve za poročanje podatkov o listinjenih vrednostnih papirjih na ravni posameznega posojila

Podatki na ravni posameznega posojila se v skladu z zahtevami te točke v elektronski obliki posredujejo in objavijo v podatkovnem skladišču, ki ga določi ECB, v skladu z zahtevami Eurosistema, med drugim glede prostega dostopa, obsega zajetja podatkov, nediskriminacije, ustrezne strukture upravljanja in transparentnosti. V ta namen se za vsako posamezno transakcijo listinjenih vrednostnih papirjev uporabi obrazec za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, ki ustreza vrsti finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok. Ustrezne različice obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila za posamezne vrste premoženja so objavljene na spletni strani ECB.