871. Navodilo za izvrševanje zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok
Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) izdaja republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
N A V O D I L O
za izvrševanje zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok
Pri izvrševanju določb zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (Uradni list SRS, št. 11-550/77 - v nadaljnjem besedilu: zakon) o preprečevanju zanositve, o umetni prekinitvi nosečnosti ter o ugotavljanju in zdravljenju zmanjšane plodnosti se morajo zdravstvene organizacije ter zdravstveni, socialni in drugi strokovni delavci ravnati po določbah tega navodila.
Zdravstvena vzgoja in prosveta ter svetovanje o sodobnih načinih preprečevanja zanositve je dolžnost zdravstvenih organizacij in njihove službe splošne medicine, zlasti pa dispanzerjev in posvetovalnic za žene, ginekološko-porodniških oddelkov bolnišnic ter njihovih specialističnih ordinacij, dispanzerjev in ambulant za šolsko mladino in študente ter obratnih ambulant in dispanzerjev za medicino dela, in je sestavni del programa teh organizacij in njihovih enot.
Pri svetovanju in izbiri sredstev za preprečevanje zanositve morajo zdravstveni delavci upoštevati osebne in življenjske ter socialne razmere prizadetih ter kontraindikacije in opozoriti na morebitne sopojave.
Hormonsko kontracepcijo lahko predpiše zdravnik, materične vložke pa ginekolog ali za to usposobljeni zdravnik.
Zdravnik, ki predpiše hormonsko kontracepcijo ali vloži maternični vložek, je dolžan nadzirati porabo teh sredstev in registrirati sopojave.
Resnejše komplikacije v zvezi s preprečevanjem zanositve mora zdravstvena organizacija javiti Inštitutu za načrtovanje družine.
Inštitut za načrtovanje družine mora prijavljene primere komplikacij strokovno obdelati ter seznanjati zdravstvene organizacije z rezultati obravnave. V ta namen vodi poseben register.
Zdravstvene organizacije oziroma enote iz 2. točke tega navodila, zlasti pa dispanzerji za žene in specialistične ginekološke ambulante morajo biti usposobljene za ugotavljanje zgodnje nosečnosti.
Zdravstvene organizacije, katerih strokovne enote so udeležene v postopkih za umetno prekinitev nosečnosti, morajo obravnavati nosečnice hitro in neovirano ter določiti delavca, ki bo sprejemal pismene zahteve nosečnic za prekinitev nosečnosti oziroma zahtevek vzel na zapisnik ter nosečnice usmerjal v nadaljnjem postopku.
V postopkih za umetno prekinitev nosečnosti morajo zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci in drugi udeleženi seznaniti nosečnico z njenimi pravicami po zakonu in z drugimi možnostmi za rešitev njenega problema oziroma jo napotiti v posvetovalnico za kontracepcijo ter ji izročiti razpoložljivo zdravstveno-vzgojno literaturo.
Zdravstvene organizacije, ki opravljajo umetno prekinitev nosečnosti, morajo posvetiti posebno skrb tveganim skupinam nosečnic (tistim, ki so že večkrat prekinile nosečnost, zlasti če niso še rodile, bolnim nosečnicam) s tem, da jim posredujejo potrebne medicinske in vzgojne napotke.
Mladoletna nosečnica se obravnava s posebno skrbnostjo glede na njene družinske in socialne razmere; pri tem se spoštuje njena osebna odločitev tako glede prekinitve nosečnosti, kot tudi glede obvestila staršem.
Pregled nosečnice opravi ginekolog oziroma za to usposobljeni zdravnik, ki izda izvid o trajanju nosečnosti v tednih.