4490. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-D)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-D)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. septembra 2006.
Ljubljana, dne 5. oktobra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU (ZSV-D)
V Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo, 69/05 – odločba US in 21/06 – odločba US) se v drugem odstavku 8. člena pika na koncu četrte alinee nadomesti s podpičjem in doda peta alinea, ki se glasi:
-
"daje mnenje k socialnovarstvenim storitvam in programom, kadar zanj zaprosi minister, pristojen za socialno varstvo.".
V tretji alinei drugega odstavka 18.a člena se besedilo "komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: komisija)" nadomesti z besedama "pristojna komisija".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Invalidna oseba v primeru izbire družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo (v nadaljnjem besedilu: dodatek za pomoč in postrežbo), ki ga prejema po drugih predpisih, pri čemer vlogi iz 18.č člena tega zakona priloži pisno izjavo, s katero dovoli, da izplačevalec dodatek, do katerega je upravičena in največ v višini zneska, določenega na podlagi prvega odstavka 18.i člena tega zakona, v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, izplačuje občini, ki je pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika po tem zakonu.".
Za tretjim odstavkom se dodajo četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
"Invalidna oseba in njeni zavezanci za preživljanje (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) so dolžni občini, ki financira pravice družinskega pomočnika, redno za tekoči mesec povrniti sredstva oziroma del sredstev, ki jih občina namenja za pravice družinskega pomočnika. Invalidna oseba to zagotovi tako, da s pisno izjavo dovoli izplačevalcu dodatka za pomoč in postrežbo, da le-tega, vendar največ v višini zneska, določenega na podlagi prvega odstavka 18.i člena tega zakona, izplačuje občini, ki je pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika po tem zakonu.
Pravice družinskega pomočnika se dodatno financirajo s sredstvi invalidne osebe do višine njene plačilne sposobnosti in s sredstvi v višini prispevka zavezancev. Plačilna sposobnost invalidne osebe in prispevek zavezancev se določita v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 100. člena tega zakona na način, ki velja za določitev prispevka upravičenca in prispevka zavezanca k plačilu oziroma doplačilu storitve pomoči družini na domu. Kadar ta sredstva, skupaj s sredstvi iz tretjega odstavka tega člena ne zadostujejo za financiranje pravic družinskega pomočnika, razliko doplača občina.
Pristojni center za socialno delo v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika odloči o prispevku invalidne osebe in zavezanca oziroma občine k plačilu sredstev oziroma dela sredstev, ki jih občina namenja za pravice družinskega pomočnika, za obdobje od dneva pridobitve pravice do izbire družinskega pomočnika, v primeru sprememb med izvajanjem te pravice pa s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu nastanka sprememb.
Zavezanec, ki je hkrati družinski pomočnik, ni dolžan prispevati k plačilu pravic družinskega pomočnika.
Če je invalidna oseba lastnica nepremičnine, se ji v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je, v korist občine, ki financira pravice družinskega pomočnika, na način in pod pogoji, kot je določeno v 100.c členu tega zakona v primeru uveljavljanja oprostitve plačila storitve pomoči družini na domu.".
Drugi odstavek 18.b člena se spremeni tako, da se glasi:
"Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.".
Na koncu tretjega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: "ali pa, če je samostojni podjetnik posameznik prenehal ali družba z enim družbenikom (enoosebna družba), ki ne zaposluje drugih oseb, prenehala opravljati dejavnost, kar dokazuje s potrdilom o izbrisu iz poslovnega oziroma sodnega registra.".
18.f člen se spremeni tako, da se glasi:
Pristojni center za socialno delo odloči o izbiri določene osebe za družinskega pomočnika na podlagi mnenja invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija).
Dokumentaciji, ki jo center za socialno delo pošlje invalidski komisiji iz prejšnjega odstavka, mora center za socialno delo priložiti tudi predhodno mnenje občine, pristojne za financiranje pravic družinskega pomočnika po tem zakonu, o znanih okoliščinah, ki so pomembne za oblikovanje mnenja invalidske komisije.
Občina, ki je pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika po tem zakonu, da predhodno mnenje iz prejšnjega odstavka v roku 10 dni od prejema obvestila centra za socialno delo o tem, da vodi postopek, v katerem odloča o pravici do izbire družinskega pomočnika. Če občina v navedenem roku ne da mnenja, se postopek nadaljuje.
Invalidska komisija v svojem mnenju ugotovi, ali gre za upravičenca iz 18.a člena tega zakona in ali mu izbrani družinski pomočnik potrebno pomoč lahko nudi.
Pri pripravi svojega mnenja invalidska komisija upošteva pogoje iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na pomoč invalidni osebi.".
V 18.g členu se pred besedo "komisije" doda beseda "invalidske".
V tretji alinei drugega odstavka 18.h člena se beseda "komisija" nadomesti z besedilom "invalidska komisija iz 18.f člena oziroma iz 18.o člena tega zakona".
V drugem odstavku 18.i člena se besedilo prvega stavka spremeni tako, da se glasi: "Družinskemu pomočniku pravica iz prejšnjega odstavka pripada od dneva izvršljivosti odločbe, s katero je ugodeno izbiri določene osebe za družinskega pomočnika.".
V petem odstavku 18.k člena se pred besedo "komisiji" doda beseda "invalidski". V šestem odstavku se pred besedo "komisija" doda besedilo "invalidska komisija iz 18.f člena oziroma iz 18.o člena tega zakona".
Za četrtim odstavkom 18.l člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
"Če invalidna oseba v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, ravna v nasprotju z določbo iz tretjega odstavka 18.a člena tega zakona, se tako ravnanje šteje kot razlog za prenehanje opravljanja nalog družinskega pomočnika po prvi alinei prvega odstavka tega člena.".
Četrti odstavek 18.o člena se spremeni tako, da se glasi:
"V postopku na drugi stopnji ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, odloči na podlagi mnenja invalidske komisije, ki po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na drugi stopnji obravnava mnenja invalidske komisije iz 18.f člena tega zakona.".
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo "komisije iz drugega odstavka tega člena" nadomesti z besedilom "invalidske komisije, ki na drugi stopnji obravnava mnenja invalidske komisije iz 18.f člena tega zakona".
V prvem odstavku 23. člena se besedilo "24 minimalnih plač" nadomesti z besedilom "60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka".
V četrti alinei drugega ostavka se besedilo "18 minimalnih plač" nadomesti z besedilom "35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka".
V drugem odstavku 24. člena se za tretjo alineo doda nova četrta alinea, ki se glasi:
-
"neutemeljena odklonitev primernega dela po podjemni pogodbe oziroma pogodbi o naročilu avtorskega dela ali primernega začasnega ali občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela;".
Dosedanja četrta, peta, šesta in sedma alinea postanejo peta, šesta, sedma in osma alinea.
Na koncu osme alinee se pika nadomesti s podpičjem in doda nova deveta alinea, ki se glasi:
-
"izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala.".
V tretjem odstavku se za besedama "iz prve" dodajo vejica in besedilo "četrte in devete".
Za drugim odstavkom 25.a člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka se višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma dodatek iz prejšnjega odstavka določita v polovični višini merila iz prvega odstavka tega člena oziroma dodatka iz prejšnjega odstavka.".
V tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se na koncu doda besedilo: "Kot prva odrasla oseba v družini se šteje tudi mladoletna oseba brez staršev, razen v primerih iz četrte alinee prvega odstavka 26. člena tega zakona.".
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V prvem odstavku 26. člena se v drugi alinei besedilo "– v primeru študija najdlje do zaključka dodiplomskega študija oziroma do dopolnjenega 26. leta starosti, v primeru šolanja na visoki stopnji, ki traja pet ali šest let, ali če zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem otrok šolanja ni končal v predpisanem roku, pa še toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo" nadomesti z besedilom "v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja".
V prvem odstavku 27. člena se črta sedma alinea.
Dosedanja osma alinea postane sedma alinea.
Na koncu sedme alinee se pika nadomesti z vejico in doda nova osma alinea, ki se glasi: