na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 3-79/2012, stran 162 DATUM OBJAVE: 13.1.2012
VELJAVNOST: od 28.1.2012 / UPORABA: od 28.1.2012
RS 3-79/2012
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 28.1.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: AKTUALEN.
79. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje
Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje
o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo, izpolnjevati nepremični rezervoarji (v nadaljnjem besedilu: rezervoarji), način označevanja, postopek ugotavljanja skladnosti in overitve ter rok redne overitve.
(2)
Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 6. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 217 z dne 5. 8. 1998, str. 18).
(3)
V postopkih iz tega pravilnika se lahko delno ali v celoti sprejmejo in priznajo tudi certifikati in preskusna poročila, ki jih je izdal organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran za ustrezno področje ugotavljanja skladnosti v zvezi z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30).
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
-
»rezervoar« je rezervoar, namenjen hranjenju tekočin pod atmosferskim ali povečanim tlakom, ki se uporablja za merjenje prostornine vsebovane tekočine na področjih iz 3. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo);
-
»merjenje prostornine vsebovane tekočine« je niz operacij, pri katerih se uporabljajo tudi merila, za katere ni potrebno, da so pritrjena neposredno na rezervoar;
-
»umerjanje (kalibracija) rezervoarja« (v nadaljnjem besedilu: kalibracija) je niz operacij s pomočjo katerih se pri določenih pogojih ugotavlja odnos med nivojem tekočine in prostornino tekočine v rezervoarju;
-
»nazivna prostornina« je zaokrožena vrednost največje prostornine tekočine, ki jo rezervoar lahko shrani pri normalnih pogojih uporabe;
-
»merilna odprtina« je odprtina na zgornjem delu rezervoarja, ki omogoča meritev nivoja tekočine;
-
»merilna os« je os, ki poteka skozi središče merilne odprtine in je namenjena za izvajanje ročnih ali avtomatičnih meritev nivoja tekočine. Merilna os je praviloma navpična. Če merilna os ni navpična, je treba upoštevati nagnjenost rezervoarja;
-
»spodnja referenčna točka« je presečišče merilne osi z zgornjo površino spodnje referenčne plošče ali z dnom rezervoarja, če spodnja referenčna plošča ne obstaja. Spodnja referenčna točka je izhodiščna točka za merjenje nivoja tekočine (višina 0);
-
»spodnja referenčna plošča« je vodoravna plošča pod merilno osjo na kateri se nahaja spodnja referenčna točka;
-
»zgornja referenčna točka« je referenčna točka, ki se nahaja na merilni osi in je namenjena izračunavanju višine praznega prostora;
-
»prazni prostor« je razdalja med gladino tekočine in zgornjo referenčno točko, izmerjena na merilni osi;
-
»referenčna višina« je razdalja med spodnjo in zgornjo referenčno točko, izmerjena na navpični osi;
-
»najvišja višina polnjenja« je najvišja višina, do katere se rezervoar lahko napolni;
-
»mrtvi prostori« so kakršnikoli priključki ali predmeti, ki s svojo obliko in lego vplivajo na prostornino rezervoarja. Pozitivni mrtvi prostor (npr. dotočne cevi) poveča prostornino rezervoarja, negativni mrtvi prostor (npr. grelni elementi) zmanjša prostornino rezervoarja;
-
»kalibracijska tabela, prostorninska tabela (v nadaljnjem besedilu: prostorninska tabela)« je izraz v obliki tabele ali matematične funkcije V(h), ki predstavlja zvezo med višino nivoja tekočine h (neodvisna spremenljivka) in prostornino V (odvisna spremenljivka) na merilnem območju;
-
»referenčna gostota« je gostota tekočine v rezervoarju za katero je izračunana prostorninska tabela;
-
»referenčna temperatura« je temperatura, ki je upoštevana pri izračunu prostorninske tabele;
-
»merilno območje« pri rezervoarjih s prostorninsko tabelo se nahaja od prostornine pri višini 0 (višina 0) do njegove nazivne prostornine (najvišja višina polnjenja);
-
»spodnja meja točnosti prostornine« je prostornina pod katero je presežena največja dopustna merilna negotovost, ob upoštevanju oblike rezervoarja in kalibracijske metode;
-
»prostornina pri višini 0« je prostornina tekočine, shranjene med dnom rezervoarja in spodnjo referenčno točko;
-
» imetnik« je lastnik ali najemnik rezervoarja.
3. člen
(1)
Šteje se, da rezervoar, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 71:2008 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 71), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.
(2)
OIML R 71 v angleškem jeziku je dosegljiv na spletni strani Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje http://www.oiml.org/publications/.
4. člen
Rezervoarji se delijo glede na:
-
obliko:
1.
navpični valjasti rezervoarji (imenovani tudi pokončni valjasti rezervoarji),
2.
vodoravni valjasti rezervoarji (imenovani tudi ležeči valjasti rezervoarji),
3.
sferni rezervoarji (imenovani tudi kroglasti rezervoarji) in
4.
rezervoarji z vzporednimi stenami.
-
lego:
1.
podzemni rezervoarji,
2.
delno vkopani rezervoarji in
3.
nadzemni rezervoarji.
-
funkcionalnost:
1.
odprti (atmosferski) rezervoarji,
2.
zaprti rezervoarji,
3.
rezervoarji z vgrajeno kontaktno membrano,
4.
nadtlačni rezervoarji in
5.
rezervoarji s plavajočim pokrovom (samo pri navpičnih valjastih rezervoarjih).
-
zagotavljanje temperaturne stabilnosti tekočine:
1.
rezervoarji brez ogrevanja,
2.
rezervoarji z ogrevanjem brez toplotne izolacije ali z njo in
3.
rezervoarji s hlajenjem brez toplotne izolacije ali z njo.
-
izvedbo meril prostornine:
1.
rezervoarji z eno oznako nazivne prostornine,
2.
rezervoarji z merilno letvico ali s kombinacijo merilne letvice in merilne cevi,
3.
rezervoarji z ročnim odčitavanjem (merilna palica ali potopni tračni meter) in
4.
rezervoarji z avtomatskim merjenjem nivoja tekočine.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
5. člen
Največja dopustna razširjena merilna negotovost za prostorninsko tabelo rezervoarja je:
-
±0,2 % prostornine za navpične valjaste rezervoarje, kalibrirane z geometrijsko metodo,
-
±0,3 % prostornine za vodoravne ali nagnjene valjaste rezervoarje, kalibrirane z geometrijsko metodo,
-
±0,3 % prostornine za rezervoarje, kalibrirane z volumetrijsko metodo in