Odločba o razveljavitvi točke h prvega odstavka 7. člena in za območje C točke c tabele iz četrtega odstavka 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper (Uradne objave, št. 42/03) ter zavrnitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti točke c tabele iz drugega odstavka 7. člena tega predpisa, kolikor se nanaša na II. in IV. območje

420. Odločba o razveljavitvi točke h prvega odstavka 7. člena in za območje C točke c tabele iz četrtega odstavka 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper (Uradne objave, št. 42/03) ter zavrnitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti točke c tabele iz drugega odstavka 7. člena tega predpisa, kolikor se nanaša na II. in IV. območje

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Luka Koper, d.d., Koper, ki jo zastopa glavni direktor Bruno Korelič, na seji dne 27. januarja 2005

Točka h prvega odstavka 7. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper (Uradne objave, št. 42/03) se razveljavi.

Točka c tabele iz četrtega odstavka 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper se, kolikor v Ekonomski coni Koper določa število točk za območje C, razveljavi.

Pobuda za začetek postopa za oceno ustavnosti in zakonitosti točke c tabele iz drugega odstavka 7. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper se, kolikor se nanaša na II. in IV. območje, zavrne.

Pobudnica kot zavezanka za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) izpodbija 7. in 12. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper (v nadaljevanju: Odlok) v delih, ki arbitrarno in brez razumnega razloga povečujejo njeno obveznost iz tega naslova za več kot desetkrat. Pred Odlokom naj od zemljišč, na katerih ima skladišča, ne bi plačevala nadomestila po kriteriju izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka. Takšne ugodnosti pri poslovanju naj bi bile po 15. členu Zakona o ekonomskih conah (Uradni list RS, št. 45/98 in nasl. – ZEC) odvisne od investicij ali novih delovnih mest in ne od lokacije zemljišč. Območje Ekonomske cone Koper naj bi dejansko predstavljalo skoraj celotno območje Luke Koper. Druge zavezanke naj bi na območju v neposredni bližini plačevale občutno nižje nadomestilo od zemljišč (tudi do stokrat nižje npr. za skladišča v obrtno industrijski coni Sermin, ki je v njeni neposredni bližini), čeprav imajo podobna skladišča, saj so po kriterijih njihove lege in namembnosti ter izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka obremenjene od stokrat do štiriindvajsetkrat manj. Izpodbijani določbi Odloka naj bi bili zato v neskladju z Dogovorom o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86 – v nadaljevanju: Dogovor), z 61. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZSZ84) in z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Iz 32. in 42. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 37/04 Uradni p.b. – v nadaljevanju: PZ-UPB1) naj bi izhajalo, da imajo valobrani, operativna obala in drugi objekti v pristanišču status pristaniške infrastrukture, ki je v splošni rabi. Redno vzdrževanje te infrastrukture naj bi bilo po 44. členu PZ-UPB1 gospodarska javna služba. Na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 – ZGO-1) naj se od zemljišč, na katerih so njeni objekti, ki so gospodarska javna infrastruktura, nadomestilo ne bi plačevalo. Mestna občina naj bi ji kljub temu odmerila nadomestilo od zemljišč, na katerih ima pristaniško infrastrukturo, ki jo predstavlja zlasti njeno cestno in železniško omrežje v površini 231.878 kvadratnih metrov.

Mestna občina odgovarja, da iz 2. člena Odloka izhaja, da od zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture, ni predvidena odmera nadomestila, torej tudi ne od objektov, ki so navedeni v točki h 7. člena tega akta. Ta določba Odloka naj bi na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03) le razvrščala objekte v posamezne skupine. Pri odmeri nadomestila na območju posebnih lokacij, kot je območje Ekonomske cone Koper, naj bi upoštevali kriterij izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka. Ustavno sodišče naj bi v odločbi št. U-I-355/98 z dne 22. 3. 2001 (Uradni list RS, št. 28/01 in OdlUS X, 56) že odločilo, naj uporabnik stavbnega zemljišča plača nadomestilo tudi v odvisnosti od tega, koliko mu lokacija ali posamezne druge značilnosti omogočajo ugodnejše ali celo izjemno ugodne pogoje gospodarjenja. Višina te obveznosti naj bi bila v razumnem razmerju z višino dohodka, ki ga prinaša izjemno ugodna lokacija. To stališče naj bi Mestna občina upoštevala pri pripravi Odloka tako, da spremlja ustvarjeni dohodek oziroma dobiček zavezancev na tej lokaciji in njihov dohodek oziroma dobiček, ki jim ostane po poplačilu vseh odhodkov (iz naslova poslovanja in kapitala). Ekonomska cona Koper naj bi po njenem stališču predstavljala specifično območje, ki omogoča izjemno ugodne pogoje gospodarjenja ekskluzivnim dejavnostim, ki jih zavezanci na drugih lokacijah ne morejo izvajati, in zato ne gre le za ugodnosti v smislu ZEC. Pobudnica naj bi leta 2003 ustvarila dobiček (5,5 milijarde SIT), zato naj plačilo sporne dajatve ne bi ogrozilo njenega poslovanja. Mestna občina meni, da pomeni plačilo te dajatve za pobudnico primerno »lokacijsko rento«. Pri odmeri nadomestila naj bi bila skupna razlika med zavezanci, ki so v bližini, le 2,9-kratna.