Zakon o javnih shodih in javnih prireditvah (ZJSJP)

OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 20-169/1973, stran 0 DATUM OBJAVE: 13.6.1973

VELJAVNOST: od 21.6.1973 do 4.1.2003 / UPORABA: od 21.6.1973 do 4.1.2003

SRS 20-169/1973

Verzija 11 / 11

Čistopis se uporablja od 5.1.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 21.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 5.1.2003
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
169. Zakon o javnih shodih in javnih prireditvah (ZJSJP)
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o javnih shodih in javnih prireditvah
Razglaša se zakon o javnih shodih in javnih prireditvah, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973.
Št. 06-78/73
Ljubljana, dne 31. maja 1973.
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
Z A K O N
o javnih shodih in javnih prireditvah

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Občani in njihove organizacije imajo pravico sklicevati in prirejati zborovanja, mitinge, ulične sprevode, demonstracije, manifestacije in druge javne shode in se jih udeleževati (svoboda zborovanja).
Občani in njihove organizacije imajo pravico organizirati javne prireditve in se jih udeleževati.

2. člen

Javni shod je zbor občanov na prostem ali v zaprtem prostoru, ki na temelju prostovoljne udeležbe pod enotnim vodstvom izražajo svoja mnenja in stališča o vprašanjih družbenopolitične narave.

3. člen

Za javno prireditev se štejejo športne in druge igre, predstave, razstave, veselice in druga zbiranja občanov zaradi razvijanja telesno-vzgojne, kulturne, znanstvene, tehnične, zabavne ali druge aktivnosti tako, da je dostop k prireditvi dovoljen vsakomur.

4. člen

Ne štejejo se za javni shod oziroma javno prireditev po tem zakonu:

1.

verski obredi in verska opravila, ki se opravljajo v skladu s posebnimi predpisi v cerkvah in drugih javnih prostorih, ki jih je verska skupnost določila za opravljanje verskih obredov, ali se opravljajo na drugih javnih prostorih, ki so zvezani s cerkvijo;

2.

svečanosti ob rojstvu, poroki in smrti, pogrebni sprevodi, jubileji, družinski prazniki in podobno;

3.

kongresi, občni zbori in drugi zbori, ki pomenijo opravljanje dela kolegijskih teles v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, društvih in njihovih zvezah ter v državnih organih, ali so zborno delo šol in drugih oblik izobraževanja;

4.

prireditve na javnem kraju, za katere veljajo posebni predpisi.

5. člen

Prepovedano je sklicevati javne shode oziroma organizirati javne prireditve z namenom, da bi se na njih razvijala aktivnost:

1.

ki meri na nasilno rušenje socialistične demokratične ureditve, ki jo določa ustava, ali na kakšno drugačno protiustavno spremembo družbenopolitične ali ekonomske ureditve Jugoslavije;

2.

ki meri na razbijanje bratstva in enotnosti ali enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ali na razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva ali nestrpnosti;

3.

ki je naperjena zoper neodvisnost in ozemeljsko neokrnjenost države ter obrambo socialistične ureditve, ali se z njo ogrožata mir in enakopravno mednarodno sodelovanje;

4.

ki meri na kazniva dejanja, ali se z njo taka dejanja podžigajo;

5.

ki meri na nasilen potek javnega shoda oziroma javne prireditve, motenje javnega reda in mira, žalitev javne morale ali je v nasprotju s socialistično humanostjo.

6. člen

Javnega shoda ne more sklicati in nastopati na njem kot govornik, vodja shoda ali reditelj, oseba, ki ji je sodišče izreklo varnostni ukrep prepovedi javnega nastopanja, dokler traja ta varnostni ukrep.
Prav tako ne more biti organizator javne prireditve ali na njej nastopati kot govornik ali vodja prireditve oseba, ki ji je bil izrečen tak varnostni ukrep.

7. člen

Tuja organizacija oziroma tujec sme sklicati javni shod ali organizirati javno prireditev samo s poprejšnjim dovoljenjem.

II. JAVNI SHODI

8. člen

Sklicatelj je dolžan javni shod priglasiti praviloma tri dni pred časom, za katerega je shod napovedan.
Za javni shod na cesti je potrebno poprejšnje dovoljenje.

9. člen

Sklicatelj mora kraj, začetek in predlog dnevnega reda javnega shoda označiti v vabilu, ki mora biti javno objavljeno ali poslano tistim, ki naj se udeležijo shoda.
V vabilu mora biti označen sklicatelj javnega shoda z imenom in naslovom ter navedena predlog dnevnega reda in oseba, ki je določena za vodjo shoda.

III. JAVNE PRIREDITVE

10. člen

Organizator mora javno prireditev, za katero po tem zakonu ali po posebnem predpisu ni potrebno dovoljenje, priglasiti najpozneje pet dni pred nameravano prireditvijo.
Ni potrebno priglasiti javnih prireditev, ki jih organizirajo organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi v svojih poslovnih prostorih v kraju, kjer je njihov sedež, v izvrševanju pravic in dolžnosti, določenih s predpisom, statutom ali pravili. Prav tako ni potrebno priglašati prireditev, ki jih organizirajo učenci, dijaki ali študenti v šolskih prostorih v mejah šolskega hišnega reda.