ZZav – Zakon o zavarovalnicah (ZZav) |...

2182. Zakon o zavarovalnicah

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave republike Slovenije izdajem

UKAZ
o razglasitvi zakona o zavarovalnicah

Razglašam zakon o zavarovalnicah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. septembra 1994.

Št. 012-01/94-125

Ljubljana, dne 6. oktobra 1994.

Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l.r.

Z A K O N
O ZAVAROVALNICAH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Področje urejanja

Ta zakon ureja temeljna vprašanja v zvezi z ustanavljanjem, poslovanjem, nadzorom in prenehanjem zavarovalnic.

2. člen

Področje veljavnosti

(1)

Ta zakon se uporablja za zavarovalnice, ki opravljajo zavarovalne, pozavarovalne in druge zavarovalne posle ter imajo sedež v Republiki Sloveniji. Ta zakon se uporablja tudi za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, ki opravljajo druge zavarovalne posle v delu, ki se nanaša na opravljanje drugih zavarovalnih poslov.

(2)

Premoženje, premoženjski interesi in osebe v Republiki Sloveniji se zavarujejo pri zavarovalnicah, ki so ustanovljene po tem zakonu. Vlada Republike Slovenije lahko predpiše, katero premoženje, premoženjski interesi in osebe se lahko zavarujejo ali sozavarujejo pri tuji zavarovalnici in pod katerimi pogoji.

(3)

Določbe tega zakona ne veljajo za zavarovalno dejavnost osebnega zavarovanja posameznih družb, če so zavarovalci le njihovi člani, razen če so taka zavarovanja v pretežni meri pozavarovana.

3. člen

Temeljni pojmi

Posamezni pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:

-

zavarovalni posli: sklepanje in izvajanje pogodb o premoženjskem in osebnem zavarovanju - razen obveznih socialnih zavarovanj (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje), pogodb o sozavarovanju, pogodb o pasivnem pozavarovanju, ter posli pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in odpravljanje nevarnosti, ki ogrožajo zavarovano premoženje in osebe;

-

pozavarovanje oziroma pozavarovalni posli: zavarovanje presežkov iznad stopnje lastnega izravnavanja nevarnosti ene zavarovalnice pri drugi zavarovalnici, registrirani za aktivno pozavarovanje;

-

drugi zavarovalni posli: posredovanje in zastopanje pri zavarovanju, snemanju rizikov, obravnavanju škod, finančne ter druge intelektualne in tehnične storitve v zvezi z zavarovalnimi in pozavarovalnimi posli;

-

obvezna zavarovanja: zavarovanja, ki so obvezna po zakonu;

-

zavarovalnica: pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost zavarovanja oseb in premoženja oziroma pozavarovanja kot svojo izključno dejavnost ter nastopa v pravno organizacijski obliki po tem zakonu;

-

družba, ki opravlja druge zavarovalne posle: gospodarska družba, ki ni zavarovalnica, vendar opravlja tudi druge zavarovalne posle;

-

samostojni podjetnik posameznik: podjetnik, ki opravlja druge zavarovalne posle.

4. člen

Prostovoljnost zavarovanja

Zavarovanje po tem zakonu je prostovoljno. Obvezno zavarovanje se uvede s posebnim zakonom.

5. člen

Obveznost pozavarovanja

(1)

Zavarovalnica mora pozavarovati pri zavarovalnici s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je registrirana za aktivno pozavarovanje, tisti del v zavarovanje prevzetih nevarnosti, ki po tabelah maksimalnega kritja presega lastne deleže v izravnavanju nevarnosti.

(2)

Zavarovalnica, registrirana za aktivno pozavarovanje, mora ponujene presežke nevarnosti, ki jih sama ne more izravnati v okviru svojih zmogljivosti, ponuditi drugim zavarovalnicam s sedežem v Republiki Sloveniji, registriranim za aktivno pozavarovanje, do višine njihovih zmogljivosti, preden lahko takšne presežke ponudi v tujini.

(3)

Presežke v zavarovanje prevzetih nevarnosti, ki jih zavarovalnice s sedežem v Republiki Sloveniji, registrirane za aktivnopozavarovanje, ne sprejmejo v kritje, sme zavarovalnica pozavarovati v tujini.

(4)

Če se zavarovalnica odloči za sozavarovanje, se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka tega člena s tem, da v sozavarovanje prevzeti del nevarnosti ne more preseči lastnih deležev po tabelah maksimalnega kritja.

6. člen

Pravna oblika

Zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji se lahko ustanovi kot delniška družba po zakonu o gospodarskih družbah ali kot družba za vzajemno zavarovanje po tem zakonu.

7. člen

Zavarovalni nadzor

Nadzor nad poslovanjem zavarovalnic ter družb in podjetnikov, ki opravljajo druge zavarovalne posle po tem zakonu, opravlja nadzorni organ.

8. člen

Nadzor v zavarovalnici

(1)

Zavarovalnica mora organizirati notranji nadzor za tekoče preverjanje zakonitosti, pravilnosti in smotrnosti poslovanja in delovanja zavarovalnice. Ta nadzor mora biti ob upoštevanju obsega poslov oblikovan tako, da lahko izpolnjuje svoje naloge tudi na področju notranjega revidiranja.

(2)

Zavarovalnotehnični strokovnjak (aktuar) organizira, vodi in nadzira izvajanje nalog v zvezi s sestavljanjem zavarovalnih podlag za izračun zavarovalnih premij ter zavarovalnotehničnih rezervacij iz 13. člena in za izračun udeležbe na dobičku iz 37. člena tega zakona.

II. ZAVAROVALNICE

1. SPLOŠNO

9. člen

Postopek za izdajo dovoljenja

(1)

Za opravljanje zavarovalnih poslov, pozavarovalnih poslov in drugih zavarovalnih poslov je potrebno dovoljenje nadzornega organa (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje).

(2)

Prošnji za izdajo dovoljenja je treba priložiti:

1. poslovni načrt;

2. statut;

3. podatke o zagotovitvi zneska osnovnega kapitala, ki ne more biti nižji od zneska potrebnega garancijskega sklada iz 72. člena tega zakona;

4. seznam delničarjev s podatki o delničarjih in o višini njihovih deležev;

5. informacije o medsebojnih neposrednih in posrednih kapitalskih in upravljalskih povezavah med delničarji in finančnem stanju delničarjev;

6. imena fizičnih oseb, ki bodo vodile zavarovalnico, in podatke, iz katerih je razvidno, da so usposobljene za vodenje zavarovalnice;

7. dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, da bo zavarovalnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati posle, predvidene z aktom o ustanovitvi zavarovalnice.

(3)

Nadzorni organ mora odločiti o prošnji v šestih mesecih po vložitvi popolne vloge za izdajo dovoljenja.

(4)

V dovoljenju se določijo zavarovalni oziroma pozavarovalni posli po posameznih zavarovalnih vrstah, ki jih sme opravljati zavarovalnica. V dovoljenju se določijo tudi drugi zavarovalni posli, ki jih sme opravljati zavarovalnica.

(5)

Nadzorni organ zavrne izdajo dovoljenja:

-

če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena;

-

če iz sestave delničarjev in povezav med njimi izhaja, da organi zavarovalnice ne bodo mogli odločati v dobro zavarovalnice in zavarovalcev;

-

če niso izpolnjena merila iz prvega odstavka 10. člena;

-

če je iz poslovnega načrta ali načel za pozavarovanje razvidno, da interesi zavarovalcev niso dovolj zaščiteni;

-

če lastna sredstva ne zadoščajo za pokrivanje ustanovitvenih in organizacijskih stroškov in izgub, ki jih je glede na vrsto dejavnosti mogoče predvideti;

-

če člani uprave in drugi vodstveni delavci ne izpolnjujejo pogojev iz 246. člena zakona o gospodarskih družbah in določb tega zakona ali če nimajo zahtevane izobrazbe, strokovnega znanja ter izkušenj za vodenje poslovanja na svojem delovnem področju;

-

če direktor zavarovalnice ni državljan Republike Slovenije ali če večina članov uprave, v primeru, da ima uprava več članov, niso državljani Republike Slovenije;

-

če se pričakuje takšen razvoj zavarovalnega trga, ki za zavarovalce ne bo ugoden.

(6)

Zavrnitev dovoljenja mora biti obrazložena.

10. člen

Pridobitev soglasja

(1)

Tuja fizična ali pravna oseba in domača pravna oseba, ki je neposredno ali posredno v večinski lasti tujih fizičnih ali pravnih oseb, lahko postane delničar zavarovalnice le s predhodnim soglasjem nadzornega organa, ki ga potrebuje tudi za vsako nadaljnje pridobivanje delnic. Pri izdaji soglasja po tem odstavku nadzorni organ upošteva naslednja merila:

1. razpršenost lastništva delnic v posamezni zavarovalnici ali prisotnost delničarjev iz različnih držav;

2. reciprociteta glede pridobitve delnic zavarovalnic v državah, iz katerih izhajajo tuji delničarji;

3. razvoj novih zavarovalnih vrst in prispevek drugih zavarovalnih znanj, če je tuji delničar zavarovalnica;

4. mnenje pooblaščene tuje institucije za nadzor zavarovalnic, če je tuji delničar zavarovalnica;

5. mnenje priznanih mednarodnih organizacij za presojo bonitete, če je tuji delničar pravna oseba, ki ni zavarovalnica;

6. druga merila, ki jih na predlog nadzornega organa predpiše minister za finance.

(2)

Domača pravna oseba, ki ni neposredno ali posredno v večinski lasti tujih fizičnih ali pravnih oseb, lahko pridobi več kot 15 % delnic zavarovalnice s pravico upravljanja le na podlagi vsakokratnega predhodnega soglasja nadzornega organa. Prav tako mora pridobiti predhodno soglasje nadzornega organa vsaka domača fizična oseba, ki naj bi postala delničar več kot 15 % delnic s pravico upravljanja.

(3)

Če domača ali tuja fizična ali pravna oseba pridobi delnice zavarovalnice v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, nima pravice do dela dobička in do udeležbi pri upravljanju zavarovalnice.

(4)

Zavarovalnica lahko vpiše delnice domačih in tujih fizičnih ali pravnih oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena v delniško knjigo samo na podlagi soglasja nadzornega organa.

(5)

Zavarovalnica mora pridobiti soglasje za spremembo in dopolnitev statuta, če ga spreminja v določbah, ki jih zakon o gospodarskih družbah določa kot obvezne določbe.

(6)

Nadzorni organ lahko odvzame dovoljenje zavarovalnici, ki ni ravnala v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena.

11. člen

Registracija

(1)

Zavarovalnica postane pravna oseba z vpisom v sodni register.

(2)

Priglasitev za vpis v sodni register se vloži po pridobitvi dovoljenja nadzornega organa za poslovanje zavarovalnice.

(3)

Priglasitvi za vpis v sodni register se priložijo:

1. akt o ustanovitvi zavarovalnice,

2. statut zavarovalnice,

3. dokaz, da je vplačan znesek kapitala v denarju iz 72. člena tega zakona,

4. dovoljenje za poslovanje, ki ga izda nadzorni organ na podlagi 9. člena tega zakona,

5. druge listine, v skladu s predpisi o vpisu v sodni register.

(4)

V sodni register se vpišejo tudi podružnice zavarovalnice, ustanovljene po tem zakonu, v skladu s predpisi o vpisu v sodni register.

(5)

Nadzorni organ lahko pred pristojnim sodiščem zahteva izbris opravljanja zavarovalnih poslov iz sodnega registra, če ugotovi, da zavarovalnica opravlja zavarovalne posle brez dovoljenja nadzornega organa.

12. člen

Varščina

(1)

Nadzorni organ lahko pogojuje izdajo dovoljenja tudi s pologom varščine, če presodi, da bo zavarovalnica s pologom varščine zagotovila plačilno sposobnost in s tem nadomestila pričakovano, sicer pomanjkljivo možnost rednega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti zavarovalnice.

(2)

Višina varščine se določi za manjkajoči del glede na obseg poslovanja upoštevajoč pri izračunu razmerja iz 72. člena tega zakona.

(3)

Nadzorni organ lahko zahteva povečanje varščine iz prvega odstavka tega člena, če so se bistveno spremenile razmere, po katerih je bila varščina izračunana.

(4)

Zavarovalnica lahko od nadzornega organa zahteva sprostitev položene varščine delno ali v celoti, če ni več razlogov, ki so pogojevali njeno oblikovanje.

13. člen

Poslovni načrt

(1)

Poslovni načrt iz 1. točke drugega odstavka 9. člena tega zakona mora vsebovati:

1. temelje poslovne politike, zavarovalnih pogojev, premijskih cenikov in zavarovalnotehničnih podlag,

2. označbo zavarovalnih vrst, s katerimi se bo zavarovalnica ukvarjala,

3. splošne in posebne zavarovalne pogoje, premijske sisteme ter druge zavarovalne podlage za izračun zavarovalnih premij in za oblikovanje zavarovalnotehničnih rezervacij za življenjska zavarovanja ter za druge zavarovalne vrste, v katerih se uporabljajo tabele smrtnosti in druge podobne verjetnostne tabele in izračuni, kot veljajo za življenjska zavarovanja,

4. program predvidenega pozavarovanja s tabelami maksimalnega kritja za vse zavarovalne vrste,

5. elaborat o pričakovanih poslovnih izidih za najmanj triletno obdobje, zlasti o pričakovanih premijskih prihodkih, pričakovanih odškodninah oziroma zavarovalninah, pričakovanih obratovalnih stroških ter o pričakovanem oblikovanju zavarovalnotehničnih rezervacij in rezerv.

(2)

Poslovni načrt mora vsebovati podatke iz 3. točke prejšnjega odstavka tudi za vsa obvezna zavarovanja; če tako zahteva nadzorni organ, pa tudi za druge zavarovalne vrste.

14. člen

Statistični podatki

(1)

Minister za finance predpiše v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in zavarovalnimi statističnimi standardi vrste in obseg statističnih podatkov, ki jih morajo zavarovalnice zbirati in dostavljati nadzornemu organu zaradi zagotavljanja zavarovalnega nadzora ter roke za dostavljanje teh podatkov.

(2)

Zavarovalne statistične standarde sprejme Slovenski zavarovalni biro iz 97. člena tega zakona v soglasju z nadzornim organom.

15. člen

Pričetek poslovanja

Zavarovalnica mora obvestiti nadzorni organ o začetku in prenehanju poslovanja v posamezni zavarovalni skupini ali zavarovalni vrsti, ki so predvidene v poslovnem načrtu.

16. člen

Sprememba poslovnega načrta

(1)

Zavarovalnica mora predložiti nadzornemu organu v soglasje spremembo poslovnega načrta, če:

-

uvaja nove zavarovalne vrste,

-

spreminja tabele maksimalnega kritja,

-

vpliva na višino garancijskega sklada iz 72. člena tega zakona.

(2)

O spremembi poslovnega načrta iz prejšnjega odstavka mora nadzorni organ odločiti v dveh mesecih. Pri zavrnitvi spremembe poslovnega načrta se uporabljajo določbe tega zakona o zavrnitvi dovoljenja.

17. člen

Odvzem dovoljenja

(1)

Nadzorni organ lahko odvzame dovoljenje za poslovanje, če zavarovalnica ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja, ali če prekine poslovanje za več kot tri leta.

(2)

Nadzorni organ lahko trajno ali začasno odvzame dovoljenje:

1. zavarovalnici:

-

če ugotovi, da je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,

-

če ugotovi, da zavarovalnica ne izpolnjuje več pogojev, na osnovi katerih je dobila dovoljenje,

-

če ne obvesti nadzornega organa o začetku in prenehanju poslovanja v posamezni zavarovalni skupini ali zavarovalni vrsti, ki so predvidene v poslovnem načrtu,

-

če ne oblikuje zavarovalnotehničnih rezervacij v skladu z določbami 58. člena tega zakona,

-

če ne opravlja finančnega poslovanja in nalaganja zavarovalnih sredstev v skladu s finančnimi standardi in načeli, ki jih določi z zakonom pooblaščena organizacija in po določbah tega zakona,

-

če ne oblikuje lastnih virov sredstev po 70. členu in ne izračuna višine solventne meje in garancijskega sklada po 71. in 72. členu tega zakona,

-

če ne nalaga lastnih virov sredstev in sredstev matematične in drugih zavarovalnotehničnih rezervacij v skladu s 74., 75. in 76. členom tega zakona,

-

če ne vodi sredstev življenjskih zavarovanj na posebnih računih in jih uporablja za kritje obveznosti iz drugih zavarovalnih poslov,

-

če ne upošteva določbe o najnižjem znesku osnovnega kapitala po 23. členu tega zakona,

2. družbi za vzajemno zavarovanje tudi:

-

če opravlja posle aktivnega pozavarovanja,

-

če ne oblikuje varnostne rezerve v skladu s 35. členom in je ne uporablja v skladu z 79. členom tega zakona.

18. člen

Zavarovalni pogoji

(1)

Splošni zavarovalni pogoji morajo vsebovati predvsem določbe o:

1. dogodkih, pri nastopu katerih je zavarovalnica zavezana k plačilu, in o primerih, ko naj bi bila ta obveznost iz posebnih razlogov izključena,

2. načinu, obsegu in zapadlosti obveznosti zavarovalnice,

3. določitvi in plačilu premije, ki jo mora zavarovalec plačati zavarovalnici, in o pravnih posledicah, ki nastopijo v primeru zamude ali izostanka plačila,

4. trajanju zavarovalne pogodbe, in sicer predvsem: ali in na kakšen način se pogodba lahko podaljša, ali in na kakšen način jo je mogoče odpovedati oziroma kako drugače v celoti ali delno razveljaviti, in o obveznostih zavarovalnice v teh primerih,

5. izgubi pravice do zahtevka iz zavarovalne pogodbe pri zamujenih rokih.

6. o pogojih in obsegu dajanja akontacij ali posojil na zavarovalne police pri življenjskem zavarovanju.

(2)

Posebni zavarovalni pogoji so določbe, ki od splošnih pogojev odstopajo ali pa jih dopolnjujejo in se morajo za določene vrste zavarovalnih pogodb obvezno uporabljati, čeprav v prilogah poslovnega načrta, zlasti cenikih, niso zajete.

19. člen

Prenos zavarovalnih pogodb

(1)

Zavarovalnica lahko zavarovalne pogodbe v posamezni zavarovalni skupini ali zavarovalni vrsti (v nadaljnjem besedilu: zavarovalni portfelj) v celoti prenese na drugo zavarovalnico tudi brez soglasja zavarovalcev.

(2)

Za prenos zavarovalnega portfelja je potrebno soglasje nadzornega organa. Nadzorni organ ne da soglasja, če interesi zavarovalcev niso dovolj zaščiteni, če je mogoče pričakovati, da bo prenos neugodno učinkoval na celotne posle prevzemajoče zavarovalnice ali da se bo zavarovalni trg za zavarovalce neugodno razvijal.

(3)

Pravice in dolžnosti iz prenesenih zavarovalnih pogodb preidejo z odobritvijo prenosa portfelja na prevzemajočo zavarovalnico. Prevzemajoča zavarovalnica mora prizadete zavarovalce obvestiti o prenosu portfelja.

(4)

Ko zavarovalec izve za prenos, lahko ob koncu zavarovalnega leta zavarovalno pogodbo odpove. Zavarovalnica se ne more sklicevati na morebitni dogovor, ki bi odstopal od te določbe.

20. člen

Vodenje, posredovanje in uporaba osebnih podatkov

(1)

Zavarovalnice in Slovenski zavarovalni biro zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja.

(2)

Zavarovalnice in Slovenski zavarovalni biro vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo:

1. zbirko podatkov o zavarovalcih;

2. zbirko podatkov o škodnih dogodkih;

3. zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.

(3)

V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:

1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovalca;

2. ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in zavarovalno kritje.

(4)

V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:

1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič;

2. kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnim dogodkom;

3. vrsta škodnega dogodka;

4. kraj, čas in potek škodnega dogodka;

5. opis škode v škodnem dogodku.

(5)

V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji podatki:

1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in oškodovanca;

2. predhodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za zavarovanca in oškodovanca;

3. dohodki zavarovanca in oškodovanca;

4. upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca;

5. stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke zavarovanca in oškodovanca.

(6)

Osebni podatki iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se zbirajo na naslednji način:

1. praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo;

2. od drugih oseb (prič škodnega dogodka);

3. podatki iz tretjega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega biroja;

4. podatki iz 1.,3.,4. in 5. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov Ministrstva za notranje zadeve;

5. podatki iz 2. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov pravosodnih organov;

6. podatki iz petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:

-

podatki iz 2. in 5. točke iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov;

-

podatki iz 3. točke iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo občin;

-

podatki iz 4. točke iz zbirk podatkov zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(7)

Kadar zavarovalnica oziroma Slovenski zavarovalni biro zbira podatke o posamezniku iz že obstoječih zbirk podatkov, o tem ni dolžna obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

(8)

Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu biroju.

(9)

Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo 10 let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka škodnega dogodka pa 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka. Po preteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena zbrišejo.

2. ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA

21. člen

Uporaba določb zakona o gospodarskih družbah

Za zavarovalno delniško družbo se uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah, ki se nanašajo na delniško družbo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

22. člen

Tuji ustanovitelji in delničarji

(1)

Zavarovalne delniške družbe ne morejo ustanoviti samo tuje fizične in pravne osebe.

(2)

Zavarovalna delniška družba z večinskim ali kontrolnim deležem tujega kapitala se ne sme ukvarjati s pozavarovalnimi posli, kot tudi ne ustanoviti zavarovalnice, ki bi se ukvarjala s pozavarovalnimi posli.

23. člen

Najnižji znesek osnovnega kapitala

Najnižji znesek osnovnega kapitala zavarovalne delniške družbe ne more biti nižji od zneska garancijskega sklada, ki ga mora imeti zavarovalnica po tem zakonu.

24. člen

Simultana ustanovitev

(1)

Zavarovalna delniška družba se lahko ustanovi samo s postopkom sočasne (simultane) ustanovitve.

(2)

Zavarovalna delniška družba je ustanovljena, ko ustanovitelji v celoti prevzamejo in vplačajo najmanj najnižji znesek osnovnega kapitala v denarju.

(3)

Delnice zavarovalne delniške družbe se morajo glasiti na ime.

25. člen

Dejavnost

(1)

Zavarovalna delniška družba se lahko ukvarja z vsemi zavarovalnimi vrstami.

(2)

Nadzorni organ izjemoma dovoli, da se zavarovalna delniška družba hkrati ukvarja z zavarovalnimi in pozavarovalnimi posli, če je to ekonomsko smotrno in pod pogojem, da ločeno vodi zavarovalne in pozavarovalne posle.

26. člen

Organi zavarovalne delniške družbe

(1)

Zavarovalno delniško družbo vodi uprava, ki ima najmanj dva člana. Člana uprave oziroma večina članov uprave, če ima ta več članov, so z zavarovalno delniško družbo v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom.

(2)

Zavarovalna delniška družba ima nadzorni svet.

3. DRUŽBA ZA VZAJEMNO ZAVAROVANJE

1. oddelek: Splošne določbe

27. člen

Pojem

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti.

(2)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko opravlja zavarovalne posle tudi za nečlane, če je v statutu tako določeno.

(3)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko opravlja vse zavarovalne posle razen poslov aktivnega pozavarovanja.

28. člen

Statusne značilnosti

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje je pravna oseba in mora biti vpisana v sodni register.

(2)

V imenu družbe za vzajemno zavarovanje ali v dodatku mora biti navedeno, da gre za zavarovalnico, ki opravlja posle vzajemnega zavarovanja - d.v.z..

(3)

Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za družbo za vzajemno zavarovanje uporabljajo določbe o statusnih vprašanjih iz prvega do šestega poglavja I. dela zakona o gospodarskih družbah.

29. člen

Odgovornost družbe

(1)

Člani ne odgovarjajo za obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje.

(2)

Član ne more pobotati svoje terjatve do družbe s terjatvijo družbe za plačilo zavarovalne premije in doplačilo zavarovalne premije.

30. člen

Statut

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje ima statut, ki mora biti sestavljen in overjen pri notarju.

(2)

Statut določa predvsem:

1. firmo in sedež družbe,

2. poslovni predmet,

3. način oziroma obliko družbinih objav,

4. začetek članstva,

5. ustanovitveni sklad,

6. oblikovanje zavarovalnih premij,

Zakon o zavarovalnicah (ZZav)

Časovnica