636. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja
Na podlagi petega odstavka 46. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odl. US, 87/01 – ZMatD, 52/02 – ZDU-1 in 41/04 –ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja
V Uredbi o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02 in 17/02 – popravek) se v 1. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"S to uredbo se določa v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997, str. 13) in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/105/ES z dne 16. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 97) obveznost upravljavcev obratov, ki uporabljajo nevarne snovi, da izdelajo načrte zaščite in reševanja za primer nesreče ter opravijo druge obveznosti v zvezi z načrti.".
(1)
V 3. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Z organizacijo iz prejšnjega odstavka je mišljen tudi obrat večjega tveganja za okolje, ki mora v skladu z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 88/05) izdelati načrt zaščite in reševanja.".
(2)
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
(3)
Dosedanji četrti odstavek se nadomesti z novim petim in šestim odstavkom, ki se glasita:
"Če načrt zaščite in reševanja izdeluje več nosilcev načrtovanja se določi temeljni načrt. Temeljni načrt je praviloma državni načrt za tiste nesreče, za katere se izdeluje državne načrte zaščite in reševanja oziroma regijski načrt, če se izdeluje načrt zaščite in reševanja na regijski ravni. V drugih primerih so temeljni načrti praviloma občinski načrti zaščite in reševanja. S temeljnim načrtom morajo biti usklajeni načrti vseh nosilcev načrtovanja.
Nosilci načrtovanja lahko, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom, temeljnim načrtom oziroma če tako odloči Vlada Republike Slovenije ali župan, izdelajo le posamezne dele načrta zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ali nalog zaščite, reševanja in pomoči.".
V 6. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
"Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati organizacije, ki:
-
imajo na svojem območju nevarne snovi v količinah enakih ali višjih od količin, navedenih v prilogi Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic (priloga 1, tabela 1 in tabela 2, stolpec 3);
-
v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline, ki niso zajeti v prejšnji alinei, ali opravljajo dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo;
-
upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.
Župan lahko odloči, da načrte zaščite in reševanja za določene vrste nesreč izdelajo poleg organizacij iz prejšnjega odstavka tudi druge organizacije, zlasti tiste, ki so izvajalci občinskih izbirnih ali obveznih javnih služb. Župan lahko odloči, da druge organizacije v skladu z občinskimi načrti načrtujejo le izvedbo zaščitnih ukrepov ali določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru nesreče.
Organizacije, ki opravljajo vzgojno izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb, načrtujejo v skladu z zakonom izvedbo zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči usklajeno z načrti dejavnosti ter občinskimi načrti zaščite in reševanja.
Organ upravljanja organizacije je odgovoren za pripravo, stanje in izvajanje načrtov zaščite in reševanja. Pri izdelavi načrtov za primer nesreč z nevarnimi snovmi morajo sodelovati notranje organizacijske enote in službe, zaposleni ter po potrebi zunanje strokovne organizacije. V pripravo načrtov zaščite in reševanja za primer nesreč z nevarnimi snovmi, morajo biti vključeni tudi vsi podizvajalci, s katerimi ima organizacija sklenjene dolgoročne pogodbe.