3860. Odlok o razglasitvi Starološkega gradu za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Starološkega gradu za kulturni spomenik državnega pomena
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
-
Stara Loka – Starološki grad (EŠD 6024).
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
V jedru naselja Stara Loka stoji Starološki grad. Grad z delno ohranjenim poznogotskim obrambnim sistemom s stolpoma in južnim traktom s konzolnimi pomoli je nastajal od 15. stoletja dalje ter bil preoblikovan v baročni dobi. Grad je zgodovinsko pomemben kot lastnina družine Strahl. Njihova zbirka slik je del zasnove Narodne galerije.
Spomenik obsega zemljišča, parcelne številke 645/1, 645/10, 645/11, 645/12, 645/13, 645/2, 645/3 (del), 645/4, 645/5, 645/8, 645/9, vse k.o. Stara Loka.
Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje 50 m okoli zarisane meje spomenika ter širše območje, na katerem bi načrtovali uporabo ali objekte, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne lastnosti spomenika.